Pot smo vzeli pod noge po kratkem postanku ob Zbiljskem jezeru. Nadaljevali smo ob jezeru, po stezi čez travnik, po cesti do Valburge. Tu smo se po kalvariji povzpeli na Stari grad nad Smlednikom, kjer smo malicali in uživali v razgledih, saj je bilo vreme, kot bi ga narisali. Pohod smo nadaljevali po lepi gozdni poti proti sv. Tilnu in se spustili v Repnje.
Na idrijski konec nas ne zanese prav pogosto, pa je mogoče škoda, da si večkrat ne vzamemo časa za ta del sredogorja, ločnico med alpskim in dinarskim svetom, ki ne presega višine 1200 metrov. Zadnjo nedeljo pa smo se z vodnico Slavico Boljat naužili lepot po poteh, kamor sami navadno ne zaidemo.
Zimski Dobrač je vedno zanimiv, zato se je nabrala kar lepa skupina. Sončno in toplo vreme nam je omogočilo res lepo turo do vrha s kičastimi razgledi od Pece do Grossglocknerja in čez.
Naš prvi pohod v tem letu je bil blizu morja. Takoj za Škofijami smo z avtobusi zavili desno, potem pa pot peš nadaljevali po grebenu in dolinah, skozi vasi, kjer smo videli veliko zanimivega: staro skupno pralnico sredi vasi, opuščen kamnolom, kjer so včasih delali prebivalci okoliških vasi, staro oljko, skrbno obdelane oljčnike, vinograde... Pohod smo zaključili na Debelem Rtiču.
V začetku decembra 2018 smo z Rudijem hodili po Banjšicah. Pohode za leto 2018 smo zaključili v Tolminskih koritih, kjer smo bili tudi seznanjeni s planom pohodov za naslednje leto.
Opravili smo ogledno turo na Böse Nase. Zanimiva gora, ki se dviga nad mestom Lendorf v Avstriji. Poznana je bolj turnim smučarjem, je pa zanimiva tudi v vseh drugih letnih časih. Ves čas hodimo po lepi travnati poti. Na vrhu imamo trud poplačan s prelepimi razgledi. Se vidimo na turi v letu 2019.
V nedeljo, 18. novembra, nas je Vinko popeljal po Šentviški planoti. Izhodišče je bila Krepaka, med Dolenjo Trebušo in Stopnikom. Dobra ura vzpona po lepo speljani poti nas je pripeljala do vasi Polje, kjer so nas razveselili zlati kakiji na majhnem drevesu. Nadaljevali smo mimo radovednega tropa koz in ponija do domačije, kjer nam je Vinko pripravil tekoče, slano in sladko presenečenje. Zahvaljujemo se tudi Majdi, ki žal ni mogla z nami.
V sredo smo šli z Rudijem Rauchom na pohod NA JUŽNI BRANIK SOŠKE FRONTE. Pot smo začeli v Brestovici pri Komnu. Opravili smo krožno pot. In kot se za martinovo spodobi, smo pohod zaključili ob kozarcu mladega vina.
Oktobrski pohod je bil nekaj posebnega. Iz Tolmina smo štartali ob 5.uri zjutraj in se vrnili ob pol noči. Pripeljali smo se v Metliko. Bilo nas je 115. Tu so nas prijazno sprejeli predstavniki PD Metlika. Tu smo tudi začeli naš pohod proti Krašnjemu vrhu, kjer nas je spet čakalo presenečenje. Od tam smo se spustili v dolino in se odpeljali na Črešnjevec. Rudi je namreč s tem pohodom dosegel svoj 250 pohod. Hvaležni smo mu za vse lepe trenutke, ki smo jih v vseh teh letih preživeli z njim.
Koča je eno od izhodišč za pohode na Rašico. Mi smo začeli pohod pri gradu Jablje pri Trzinu. Povzpeli smo se na grebensko pot Rašica - Mengeška koča in izstopili v Mengeš.
Koča je eno od izhodišč za pohode na Rašico. Mi smo začeli pohod pri gradu Jablje pri Trzinu. Povzpeli smo se na grebensko pot Rašica - Mengeška koča in izstopili v Mengeš.
Foto: Senka Krapežeč fotografij si lahko pogledate tukaj.
Tokrat se je dan začel na prelazu Tam na Meji, po že jesensko obarvani stezi, proti vrhovom Muzcev, osvetljenimi z jutranjim soncem. Daleč levo in desno, visoko pod grebenom, sta se oglašala jelena in vabila svoje družice. Ob stezi so se bohotili lepi jurčki in strašljivi vražji gobani. Med udeleženci je bilo pravo vzdušje, saj se nam je obetal lep dan. Prišli so iz različnih koncev Slovenije, samo Gorenjka in Dolenjska, je na nas pozabila.