PD Tolmin vabi v soboto, 11.7.2026, na pohod po Kopiščarjevi na Prisojnik, 2547 m. Iz Vršiča se bomo po zelo zahtevni, delno zavarovani poti skozi Prisojnikovo okno povzpeli na vrh. Sestopili bomo po Slovenski poti. Za celotno pot bomo potrebovali 8-9 ur hoje. Tura je lepa in razgledna, primerna za izkušene pohodnike. Obvezna oprema: čelada, plezalni pas, samovarovalni komplet, dobra pohodniška obutev, malica iz nahrbtnika. Vodijo: Mija Kokošin, Damjan Manfreda in Jože Sedevčič. Informacije in obvezne prijave do četrtka, 9. 7., na 031 890 079 (Mija) ali 041 422 483 (Damjan). Lepo vabljeni!
Bila je zadnja junijska nedelja, 28.6.2026, zaznamovana z vročinskim valom, ko smo se v okviru PD Tolmin odpravili v Ziljske Alpe nad Spittalom. Tudi tokrat sta bila ta glavna Nada in Davorin. Prek planine Gusenalm smo prečili kar štiri dvatisočake - Seetalnock 2130 m, najvišji vrh Goldeck 2142 m, Fuchsnoch 2112 m in Maartennock 2039 m. Nadina skupina je skočila še na 2217 m visoki Staff. Kljub temu, da je vročina pljusknila tudi na te nadmorske višine, smo vedri, to dobrih deset kilometrov dolgo turo, zaokrožili na izhodišču Seetal.
Takole je turo opisal in fotografiral udeleženec Vladi Volarič, hvala.
PD Tolmin v nedeljo, 28.6.2026, na Goldeck 2142 m. To je razgledna gora v Ziljskih Alpah nad Spitalom. Najbolj je poznan kot smučišče, a je tudi poln lepih planinskih poti. Zapeljali se bomo v Avstrijo in po panoramski cesti do izhodišča Seetal. Peš bomo nadaljevali mimo planine Gusenalm in preko vrha Seetalnock do glavnega vrha. Sestopili bomo krožno preko zadnjega vrha Martennock do izhodišča. Lahke hoje 4-5 ur. Ob ugodnih razmerah, bomo za zainteresirane turo podaljšali do vrha Staff 2217m, za dodatne 3 ure.
Prijave in informacije: Davorin 031868031 in Nada 031876010.
Po treh urah vožnje iz Tolmin smo parkirali na Sviščakih, na najbolj priljubljenem izhodišču za naš cilj - Snežnik. Snežnik, pravijo mu tudi Notranjski ali Veliki Snežnik, se markantno dviga med notranjskimi hribi in se razglaša za najvišjo goro v južnem delu Slovenije.
Po uvodnih napotkih planinskega vodnika Jožeta Sedevčiča smo krenili med vikendi po gozdni poti, deloma tudi po široki makadamski cesti proti vrhu. Po eni uri vzpona smo prispeli na majhno jaso in hladne sence bukovega gozda je bilo konec. Nadaljevali smo po stezi med rušjem. Ob stezi na obeh straneh in na manjših travnatih rokavih smo občudovali bogato, pisano alpsko cvetje. Nahajali smo se v botaničnem rezervatu. Zaradi posebne naravne lepote in izrazito bogate flore je to področje in sam vrh Snežnika od leta 1964 tudi zaščiteno.
Tokrat smo se podali v očarljivo Avstrijo, v mogočno pogorje Nockbergov, znano tudi kot Krške Alpe. Obetalo se je dolgo pričakovano stabilno vreme, zato smo se odločili za slikovito krožno pot, ki se je začela pri koči dr. Josefa Mehrla na planoti Schönfeld. S svojo potjo smo se vzpenjali po dolgem grebenu, ki je vodil proti našemu cilju – Königstuhlu, ali Kraljevemu stolu, ki ponosno dominira s svojim višinskim vrhom 2336 metrov.
PD Tolmin vabi v nedeljo, 31.5.2026, na 50. tradicionalni pohod na planino Sleme. Prireditev bo ob 11. uri, sledil bo ogled razstave fotografij s pohodov ter planinsko druženje z zakusko in obujanjem spominov na prigode ob 50-letnici pohodov. Vodena pohoda: - ob 6.30 uri iz Tolmina, parkirišče pri banki Koper, prijave po tel. št. 041 743 356, vodi Mija Kokošin. - ob 8.30 s planine Kuhinja, vodi Jože Sedevčič, prijave tel. št. 041 345 411. Lepo vabljeni.
Letošnji 5. pohod med cvetočimi češnjami v nedeljo, 12. aprila 2026, je imel samo eno napako, češnje so namreč v glavnem že odcvetele. Pa je bil pohod kljub temu ob skrbni organizaciji PD Brda lep in tudi zelo dobro obiskan. Kar okrog 150 se nas je zbralo v Gornjem Cerovem, obmejnem naselju v Goriških brdih, ki smo se odpravili na približno deset kilometrov krožno pot skozi Dolnje Cerovo in spet do izhodišča. Vodniki so poskrbeli, da smo lahko občudovali vsaj nekaj cvetočih dreves, večina pa jih je že bogato obloženih z zelenimi češnjami, ki so v toplem in sušnem obdobju pohitele z rastjo in kažejo na dobro letino.
Naš aprilski pohod (15.4.2026) smo tolminski planinci upokojenci namenili spominu na Rudija Rauch. Prav on je, zraven številnih drugih aktivnostih, pričel z organizacijo in vodenjem izletov za starejše planince in doživel velik uspeh. Današnja ekipa se trudi, da bi se njegovo delo nadaljevalo. Pohod smo pričeli v Kovku in se pod Sinjim vrhom priključili na Pot po robu. Tu se nam je odprl lep pogled na Vipavsko dolino, ki smo ga imeli vse do Predmeje. Kratek postanek smo imeli pri Otliškem oknu in iskali zavetje v Malkovi dolini pri kamnitem polžu. Nadaljevali smo mimo Otliškega maja, čez Dolski maj in pohod zaključili na Predmeji pri spomeniku materi Gorjanki.
Planinci PD Tolmin se radi udeležujemo zimskih pohodov na Porezen. Kraj spomina na tragične dogodke pretekle zgodovine in mesto srečanja planinskih prijateljev.
Letošnji pohod je spremljalo zelo spremenljivo vreme, kakšna snežinka je priletela, pa tudi sonček je za kakšen trenutek pokukal iz oblakov. Lepo preživet dan.
V soboto zjutraj, 21.2.2026, se je na železniški postaji Most na Soči zbralo kar lepo število udeležencev Ruthinega pohoda. Z vlakom smo se peljali do Bleda, po stopnicah sestopili do Zake, na izhodišče našega dogodka. Prijavili smo se na stojnici, dobili vsak svojo štartno številko in po želji prispevali humanitarnemu zbiranju sredstev za pomoč posameznikom v stiski. Po željah smo se razdelili v tekaško skupino, skupino, ki se je povzpela na hrib Ojstrica in po Rikljevi poti na Stražo. Bilo je hladno jutro in megla je visela nad Bledom, ko pa so zvonovi naznanjali poldne, se je megla razpršila in posijalo je sonce. V toplem popoldnevu smo prehodili še nekaj krogov okoli Blejskega jezera. Ta dogodek ni tekmovalno obarvan, gre zgolj za to, da združujemo šport in humanitarnost ter vsak krog okoli jezera nosi močno sporočilo:" Nikoli ne odnehaj". S tem sporočilom smo zaključili naš pohod in se popoldne z vlakom vračali proti Mostu na Soči.
Ob napovedi tokratnega izleta tolminskih planincev upokojencev se je marsikdo spraševal: ja, kje pa je ta Movraž. Polni pričakovanj smo se prijavili na planinski izlet. Z avtobusom smo se zapeljali skozi že znani Kubed in zavili v Movraško valo, skrito med movraške hrbte vzhodnega predela slovenske Istre, do vasi Movraž, kjer smo pričeli naš pohod. Povzpeli smo se na Veliki Gradež (507 m), in od tu nam je pogled segel preko avtocestnega viadukta, čez morje, do visokih, zasneženih Alp. Pot smo nadaljevali po kolesarski poti čez planoto, mimo Treh Očk in se spustili v vasico Dvori, tik ob hrvaški meji.
