Kljub deževnemu dnevu se nas je petinpetdeset tolminskih upokojenih planincev, željnih druženja, zbralo na pohod po domačih stezicah. Pohod smo pričeli v Stopniku po sprva strmi grapi mimo Lipnika in naprej nadaljevali zložneje po gozdni poti skozi Zakraj do Šentviške gore. Tu smo naredili postanek, gostoljubnost, streho nad glavo in okrepčilo sta nam nudila Agata in Zoran, sladek prispevek pa je primaknila Mara. Naš pohod smo krožno zaključili skozi Polje do Krepake, kjer nas je počakal avtobus in nas zapeljal do okrepčevalnice Tolminska korita, kjer smo ob prijetnem druženju napolnili naše želodčke.
Decembrski dnevi nas letos že kar nekaj časa razvajajo in ponujajo idealne možnosti za pohode in obiske predvsem nižje ležečih vzpetin, saj je zaradi temperaturne inverzije z nabiranjem višine hoja že bolj podobna pomladanski. Tako je bilo tudi na sobotnem, že 28. pohodu na Jelenk, ki ga organizira Planinsko društvo Kanal. Da so kanalski planinci dobri organizatorji, dokazuje tudi vsako let večja udeležba na pohodu na Jelenk (787 m), letos so nas našteli že 102 pohodnika.
Zadnji novembrski dan nam je prav lepo polepšala Alenka, vodnica PD Tolmin, saj nas je popeljala na 'skalno poplesavanje' po feratah nad dolino Glinščice, tik pod robom kraške planote pri vasi Jezero/San Lorenzo.
Zapisala udeleženka Sonja Vojska, ki je plansko poplesavanje tudi fotografirala.
Tudi letos smo se 7.12.2025 udeležili tradicionalnega Miklavževega pohoda na Krasji vrh v organizaciji PD Kobarid. Tolminske pohodnike sta vodila Nada in Davorin Gaberšček, planinska vodnika PD Tolmin. Lep pohod v sončnem vremenu s kančkom snega.
24. spominski pohod v počastitev padlih in umrlih vojakov ter v spomin na konec 1. svetovne vojne. Sobota, 8. november 2025. Organizirane pohodnike Planinskega društva Tolmin bo vodil vodnik Jože Sedevčič. Prijave do četrtka po telefonu 041 345 411.
Peščica se nas je zbrala na našem izhodišču v vasi Strane, na parkirišču nad vasjo. Vreme je bilo obetavno, nekoliko hladno zaradi burje. Nadaljevali smo preko pašnikov in le našli odcep steze, ki se je dvigala po grebenu Votle stene in kot pustolovci iskali prehode po kraškem svetu do našega cilja, Maj, 1313 m.
V nedeljo, 12. 10. 2025, smo se spet podali na pohod po Sedevčičevi poti na Banjšicah. V jesenske barve odeta pokrajina je napolnila dušo, za ostalo je poskrbel organizator Turistično društvo Banjšice. Lep dan je bil.
Breginj - Muzec 1612 m - bivak pod Muzcem - Gabrovec - Breški Jalovec/Punta di Montemaggiore 1613 m - Brezje/Montemagiore
Člani planinskega odseka Breginj so letos organizirali že 31. tradicionalni pohod iz Breginja na Breški Jalovec. Pridružili smo se tudi pohodniki iz PD Tolmin skupaj z vodnikoma Nado in Davorinom.
Hoja okrog 14,00 km, vzpon okrog 1500 m, čas hoje 6 ur 15 minut, na poti okrog 7 ur.
Sonce je že pregnalo jutranjo meglo, ko smo se tolminski planinci upokojenci iz Strmeca podali po Idrijsko-cerkljanski poti proti Špičastemu vrhu. Po sprva zložnem kolovozu smo najprej prišli do spomenika, v bližini katerega je nastalo besedilo Primorske himne. Tu je daljnega leta 1944 dr. Lev Svetek-Zorin ob razgledu z enega od vrhov nad Colom, na Vipavsko dolino, Kras, morje, zapisal besedilo pesmi Vstajenje Primorske, ki je kasneje postala Primorska himna. Po malo strmejšem vzponu smo osvojili Špičasti vrh, se povzpeli na razgledni stolp in z njega občudovali razgled daleč, daleč naokoli. Tik pod nami je ležal Zadlog, kjer nas je že čakal avtobus in kjer smo zaključili naš prijeten izlet.
V nedeljo, 7. 9. 2025, Karavanke: MP Ljubelj - Koča na Ljubelju - Ljubeljska baba/Košutica, 1968m/1969m - Hajnževo sedlo 1701m - Planina Korošica - MP Ljubelj. 12 pohodnikov se nas je skupaj nabralo na treh vstopnih postajah Tolmin, Cerkno, Škofja Loka - skoraj vsak iz svoje vasi ali mesta - pester izbor. Vsi z enim namenom, preživeti lep in uspešno zaključen dan pod vodstvom Nade in Davorina, vodnikov Planinskega društva Tolmin. Hoja 13,58 km, vzpon 1117 m, okoli 6 ur
Avgustovski izlet smo tolminski planinci upokojenci pričeli pri vzpenjači za Veliko planino. Ob desnem bregu Kamniške Bistrice smo se zmerno vzpenjali in si najprej z mostu ogledali sotesko Predaselj. Od tu smo nadaljevali ob strugi Kamniške Bele do slapa Orličje, ki je le skromno pršel preko gladke skale v bister tolmun in se že mimo nekaj balvanov izgubil v zemljo.