V zgodnih Objava Monte Bìvera in Monte Clapsavon urah smo se odpeljali proti Italiji. Naš cilj so bile Karniske Alpe. Natančneje na Monte Bìvero in Monte Clapsavon. Pohod smo začeli na planini Razzo. Pot nas je na začetku peljala po makadamski cesti do planine Chiansaveit. Od planine je začela pot bolj navzgor. Skozi macesnov gozd in melišča smo prisopihali na prvi vrh. Visoka oblačnost nam je omogočala prijetno hojo navkreber. Razgled z vrha nam je ponujal dodličen pogled na Julice, Karnice, Visoke Ture in Dolomite. Pot smo nadaljevali na sosednji Clapsavon. Vremenska napoved je obetala popoldansko razjasnitev in res je bila. V sončnem vremenu smo se spustili nazaj do planine Chiansaveit. Tukaj smo naleteli na skupino ki je praznovala rojstni dan in nas je prijazno pogostila. Na poti domov smo naredi še krajšo turo vasi Pesariis. Vas je poznana po urah vse velikosti in oblik.
Mladi planinci 2. in 3. razreda so se v okviru RAP dejavnosti »Po stezicah domačega kraja« podali na jesenski pohod k slapu Beri. Pohod je bil v sredo, 14. 10. 2026, udeležilo se ga je 34 planincev, 3 učiteljice spremljevalke in dve članici PD Tolmin. Vesela družba se je najprej odpravila do Poljubinja, nadaljevala pot po stezici do slapa Beri. Ta dan se nam je slap Beri pokazal v najlepši možni luči, z mavrico na sredini. Kar veliko učencev še nikoli ni videlo te lepote, ki jo imamo na domačem pragu. Po malici smo odkorakali proti domu. Vsi udeleženci so odlično hodili, poškodb in žuljev ni bilo. Tudi zapeli smo. Postanke sta z ugankami popestrili članici PD Tolmin Majda Pagon in Tanja Mugerli. Pred šolo so nas že čakali starši in ni bilo potrebno veliko besed, saj so takoj začutili prijetno vzdušje udeležencev. V novembru nas čaka nočni pohod v neznano s prav posebnim presenečenjem. Vsi se ga zelo veselimo!
Jesen na planini Razor ni namenjena le občudovanju pisanih gozdov in razgledov na okoliške vrhove. Je tudi čas, ko je treba zavihati rokave in poskrbeti, da bo naša koča dobro pripravljena na prihodnje mesece. Tako smo se v soboto, 17. oktobra, znova zbrali pri koči na planini Razor, tokrat z jasnim ciljem – spraviti podrt les, ki je ostal po letošnji poletni sečnji.
Na delovni akciji so se nam pridružili markacisti Planinskega društva Tolmin, člani gospodarskega odseka in drugi prostovoljci, ki se zavedajo, da urejena koča in njena okolica zahtevata tudi nekaj pridnih rok in dobre volje. Delo je steklo ob sodelovanju, usklajevanju in medsebojni pomoči.
Planinsko društvo Tolmin v letošnjem letu niza različne prireditve, ki obujajo bogato 130-letno zgodovino društva. Ustvarjati so jo začeli navdušeni, narodno osveščeni gorniki, predniki današnjega društva, ki so v kljubovanju Nemško-avstrijskemu društvu sprejeli izziv, da se zberejo in začnejo svojo pot. Ta ni bila slučajna. Soška podružnica SPD je kot rdeča nit sledila drugim slovenskim društvom v kraju, od Lavričeve narodne čitalnice naprej. V mračnem obdobju obeh svetovnih morij in vmesnem času je dajala ljudem upanje na boljše čase. Po drugi svetovni vojni je na bogati tradiciji v Tolminu vzniknilo današnje planinsko društvo, z vsemi različnimi, kar enajstimi vejami dejavnosti in številnim članstvom.
Ko slišimo Zoncolan, najprej pomislimo na bele poljane enega izmed najbolje opremljenih smučarskih centrov v Furlaniji Julijski krajini. Tolminski planinci upokojenci pa smo Monte Zoncolan, 1749 m visok vrh v Karnijskih Alpah, obiskali na lep, sončen oktobrski dan. Vožnja je bila ravno prav dolga, da smo se naklepetali, hoje je bilo ravno prav, da smo se nadihali svežega zraka, naklon vzpona je pripomogel, da smo naše "srčne motorje" prestavili v višje prestave in oči so se spočile na lepih jesenskih barvah, kar naprej pa nam je pogled uhajal na venec višjih Karnijskih, avstrijskih in Julijskih gora, ki so se razprostirale okrog nas.
PD Tolmin vabi v soboto, 17.10. 2026, na Bivero, 2474 m, in Clapsavon, 2462 m. Vrhova v Karnijskih Alpah nad Saurisom. Kljub temu, da stojita tesno skupaj, sta si različna po videzu, en zelen in drug skalnat. Od izhodišča na planini Razzo po makadamski cesti do planine in vzpon do sedla med obema vrhovoma. Najprej se bomo povzpeli na Bivero. Z vrha bomo sestopili nazaj v sedlo in obiskali še Clapsavon. Z vrha bomo krožno sestopili do planine in po makadamski cesti do izhodišča. Deloma zahtevne hoje bo za 7ur.
Prijave in informacije na tel. številki: Davorin 031868031 in Nada 031876010
V nedeljo, 11.10.2026, smo se kot že velikokrat prej, podali na 38. Pohod po Sedevčičevi poti po Banjšicah. Na letošnjem pohodu se je zbralo okoli 140 pohodnikov, precej več kot preteklo leto. Po Slemenu nas je prepihal veter, ki se je pred Zgorelcem (876 m) nekoliko umiril. Po okrepčilu sredi gozda smo nadaljevali na Vetrnik (903 m), kjer smo modrovali, da ima na tak vetroven dan kar pravšnje ime. Našo pot smo zaokrožili s sestopom na izhodišče pri Domu krajanov na Banjšicah.
V naravi, ki se počasi barva v jesenske barve, smo preživeli res lep dan.
11,50 km, 839 m višinske razlike, čas hoje okrog 5 ur 30 minut, ️čas na poti okrog 7 ur 30 minut Slavica nas je s PD Tolmin popeljala na avstrijsko stran, ki niti ni tako oddaljena od naših krajev, le kakšno dolino ali dve od naše meje proti severu. V naselju Rattdorfer nas Darij iz položne ceste popelje v višave. S prijetno in hribovsko poučno družbo preživimo lep, sončen in topel oktobrski dan, polnim lepih kraljevskih barv pod lepim, modrim neskončnim nebom.
V letošnjem jubilejnem letu smo nanizali več dogodkov v pripravi Planinskega društva Tolmin, dediča nekdanje Soške podružnice SPD. Z nekaterimi ste se imeli možnost seznaniti preko medijev, druge ste morda obiskali. Prehajamo v jesenski ciklus dogodkov in najavljamo naslednje prireditve:
𝐕 𝐭𝐨𝐫𝐞𝐤, 𝟏𝟑. 𝐨𝐤𝐭𝐨𝐛𝐫𝐚, 𝐨𝐛 𝟏𝟖.𝟎𝟎, bo v Knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu Spominski večer ob 130-letnci, na katerem bomo ob sliki in besedi prehodili dolgo pot planinstva na Tolminskem. Večer je kot prvi v letošnji sezoni uvrščen v ciklus planinskih večerov. V kulturnem programu bo sodeloval Kvartet pozavn Glasbene šole iz Tolmina.
V soboto, 26.9.2026, smo se tudi mi udeležili tradicionalnega pohoda na Breški Jalovec v organizaciji PD Kobarid, odseka Breginj. Letošnji je bil že 32. Zbrali smo se v starem vaškem jedru Breginja. Ob dobrodošlici organizatorja, kavi in pecivu, smo debatirali, da se nam obeta lep dan. Ob 7h smo krenili proti Muscu. V zmernem tempu smo premagovali strmino. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Sledil je kratek spust do bivaka, kjer smo se okrepčali. Nadaljevali smo po grebenu preko vrhov Gabrovec, Nad Ohojami in Nizki vrh do Breškega Jalovca. Poleg razgledov nas je očarala tudi velika jata beloglavih jastrebov. Z vrha smo sestopili v vas Brezje, od kjer so nas s kombiji odpeljali v Breginj. Ob dobrem pasulju smo prišli do sklepa, da smo imeli res lep dan.
Tolminski jamarji smo se pridružili drugim društvom Zveze ZOTK na tradicionalnem festivalu Odmevi dediščine 2026. Prizorišče tehničnega dne v nedeljo, 27.9.2026, je bilo pri vetrovalni napravi predora Bukovo na Koritnici. Preživeli smo prijeten popoldan, med katerim smo odgovarjali na jamarsko obarvana vprašanja, se udeležili festivalskih iger ter – kar je bilo najpomembneje – si ogledali »vetrnico« v predoru in vetrovalno napravo.
Vredno ogleda in pohvale Baški dediščini za prizadevanja pri ohranjanju tako veličastnih tehničnih spomenikov!
V zgodnih Objava Monte Bìvera in Monte Clapsavon urah smo se odpeljali proti Italiji. Naš cilj so bile Karniske Alpe. Natančneje na Monte Bìvero in Monte Clapsavon. Pohod smo začeli na planini Razzo. Pot nas je na začetku peljala po makadamski cesti do planine Chiansaveit. Od planine je začela pot bolj navzgor. Skozi macesnov gozd in melišča smo prisopihali na prvi vrh. Visoka oblačnost nam je omogočala prijetno hojo navkreber. Razgled z vrha nam je ponujal dodličen pogled na Julice, Karnice, Visoke Ture in Dolomite. Pot smo nadaljevali na sosednji Clapsavon. Vremenska napoved je obetala popoldansko razjasnitev in res je bila. V sončnem vremenu smo se spustili nazaj do planine Chiansaveit. Tukaj smo naleteli na skupino ki je praznovala rojstni dan in nas je prijazno pogostila. Na poti domov smo naredi še krajšo turo vasi Pesariis. Vas je poznana po urah vse velikosti in oblik. 
