V soboto, 26.9.2026, smo se tudi mi udeležili tradicionalnega pohoda na Breški Jalovec v organizaciji PD Kobarid, odseka Breginj. Letošnji je bil že 32. Zbrali smo se v starem vaškem jedru Breginja. Ob dobrodošlici organizatorja, kavi in pecivu, smo debatirali, da se nam obeta lep dan. Ob 7h smo krenili proti Muscu. V zmernem tempu smo premagovali strmino. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Sledil je kratek spust do bivaka, kjer smo se okrepčali. Nadaljevali smo po grebenu preko vrhov Gabrovec, Nad Ohojami in Nizki vrh do Breškega Jalovca. Poleg razgledov nas je očarala tudi velika jata beloglavih jastrebov. Z vrha smo sestopili v vas Brezje, od kjer so nas s kombiji odpeljali v Breginj. Ob dobrem pasulju smo prišli do sklepa, da smo imeli res lep dan.
Tolminski jamarji smo se pridružili drugim društvom Zveze ZOTK na tradicionalnem festivalu Odmevi dediščine 2026. Prizorišče tehničnega dne v nedeljo, 27.9.2026, je bilo pri vetrovalni napravi predora Bukovo na Koritnici. Preživeli smo prijeten popoldan, med katerim smo odgovarjali na jamarsko obarvana vprašanja, se udeležili festivalskih iger ter – kar je bilo najpomembneje – si ogledali »vetrnico« v predoru in vetrovalno napravo.
Vredno ogleda in pohvale Baški dediščini za prizadevanja pri ohranjanju tako veličastnih tehničnih spomenikov!
PD Tolmin vabi v nedeljo, 4.10.2026, na Hochwipfel. Vrh se nahaja v osrednjem delu Karnijskih Alp na meji, oziroma neposredni bližini avstrijsko-italijanske meje. Zapeljali se bomo mimo Šmohorja in v zaselku Rattendorf zavili proti planini Rattendorf, 1520 m. Nadaljevali bomo po markirani stezi na vrh. Zaradi strmih travnatih pobočij in krajših zahtevnih prehodov je potrebna čelada. Hoje bo približno 6 ur.
Prijave in informacije zbira Slavica Boljat, tel. št. 051 622 962. VABLJENI!
Čiščenje planinske poti s planine Razor do Škrbinske plošče. Posebno težavno je odstranevanje rušja z izjemno žilavimi in skoraj nelomljivimi vejami, ki zelo ovirajo prehod. Markacisti so poskrbeli, da je planinska pot spet normalno prehodna.
V tretje gre rado, smo rekli v nedeljo, 20. 9.2026, ko smo prišli na vrh. Dve leti je bil namreč na programu PD Tolmin in obakrat odpovedan. Tudi letos smo ga morali malce prestaviti, vendar le za en dan, kar pa se je izkazalo za najboljšo potezo. Kajti nedelja bi bila težko lepša. Bil je sončen, topel, brezvetrn dan, ki ga je dobra družba le še popestrila. Seveda nismo bili sami, srečali smo veliko pohodnikov in kar nekaj tukajšnjih prebivalcev, svizce, gamse in kozoroge. Od vrha smo se s težkim srcem poslovili, saj se je videlo daleč naokrog in nismo mogli prenehati občudovati vrhov Julijskih Alp. Po zanimivem spustu po skalah, skozi kamin in po skalnih poličkah, smo se odžejali v koči in se še malce pozabavali v okolici spodnjega Kriškega jezera.
Naša pot: Zadnjica → sedlo Luknja → Bovški Gamsovec → Pogačnikov dom na Kriških podih → Zadnjica
Ljubljanski park Tivoli je v soboto, 19. septembra 2026, zaživel v znamenju planinske energije, nasmejanih obrazov in gojzarjev. Gojzarfest je v osrčje prestolnice privabil okoli tisoč mladih planincev, mentorjev, družin in ljubiteljev narave iz vse Slovenije. Dogodka se je v okviru mladinskega odseka Planinskega društva Tolmin udeležilo tudi 30 učencev 2. A in 2. B Osnovne šole Tolmin.
Letošnji Gojzarfest je bil še posebej slovesen, saj Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije praznuje 70 let delovanja. Dan je tako minil v znamenju praznovanja, druženja, raziskovanja in spoznavanja vsega, kar je povezano s planinstvom in gorskim svetom.
Naš tokratni cilj je bila 1114 m visoka Slivnica, v ljudskem izročilu najbolj znana kot domovanje čarovnic, ki naj bi po legendi tod okoli kuhale nevihte v Coprniški jami tik pod vrhom. Do nas so bile prijazne, saj so nam namenile čudovito vreme.
Pot smo pričeli v vasi Brezje in se po lepi makadamski cesti skozi gozd zložno vzpenjali proti vrhu, od kjer je čudovit razgled predvsem na Kamniško Savinjske Alpe. Nekaj minut hoje navzdol se nahaja koča, kjer smo se ustavili, okrepčali in naužili razgledov na Cerkniško jezero, ki je bilo v tem času brez vode, Notranjsko podolje in okoliške planote. Od tu nas je čakal samo še spust do Cerknice. Lep pohod je bil.
Med številnimi dogodki v letošnjem jubilejnem letu, 130-letnici Soške podružnice Slovenskega planinskega društva in 80-letnici po drugi svetovni vojni nastalega Planinskega društva Tolmin, so tudi taki, ki jih nismo posebej obeležili oziroma zanje pripravljali posebne počastitve. To še ne pomeni, da niso vredni zapisa, saj sodijo v bogato zgodovino planinstva na Tolminskem.
V nedeljo 8. septembra 1946, torej pred osemdesetimi leti, je na vojnih ruševinah obnovljeno društvo odprlo obnovljeno današnje zavetišče (bivak) na prevalu Globoko. O tem kot o prijetnem presenečenju, ki ga je pripravilo tolminsko planinsko društvo (takratna Podružnica Planinskega društva Slovenije Tolmin) poroča neznani avtor v reviji Gore in ljudje[1] in dodaja: »Ponosni smo, da smo prvo planinsko kočo v osvobojeni Primorski zgradili ravno tolminski puntarji.«
Delimo zapis vodnice Alenke Lužnik: S PD Tolmin se odpravimo na Groser Hafner 3076 m. Po deževnem dnevu se nam obeta krasno vreme in kristalno čisto modro nebo. Na začetku nas pričaka precej močvirnata pot, proti koči je že bolje. Če za Triglav pravimo, da so gor sami tujci, bi v nedeljo rekli, da smo Slovenci zasedli Groser Hafner, saj nas je bilo na vrhu več kot 50. Zanimiv vrh zaradi pokončno postavljenih kamnov, imenovano Mačje pokopališče, ki spominjajo na kamnite nagrobnike. Ves čas smo imeli fantastične razglede daleč naokoli. Ko smo se vračali mimo koče, je zadišalo po šmornu in nismo se mu mogli upreti. Imeli smo nepozabni dan za bogove, naslednje leto se vrnemo na sosednje vrhove.
V prostorih OTP banke v Tolminu razstavlja ODSEVE Milena Brešan, članica Fotografske skupine PD Tolmin. Razstava bo na ogled do sredine oktobra 2026 v poslovnem času banke.
Mladinski odsek PD Tolmin je 4.9.2026 na INFOntani v Tolminu osnovnošolskim otrokom predstavil možnosti aktivnega preživljanja prostega časa s sovrstniki v naravi in pri skupnem obiskovanju gora.
Sodelovale so mentorice Zalka, Nada in načelnica odseka Majda