V tretje gre rado, smo rekli v nedeljo, 20. 9.2026, ko smo prišli na vrh. Dve leti je bil namreč na programu PD Tolmin in obakrat odpovedan. Tudi letos smo ga morali malce prestaviti, vendar le za en dan, kar pa se je izkazalo za najboljšo potezo. Kajti nedelja bi bila težko lepša. Bil je sončen, topel, brezvetrn dan, ki ga je dobra družba le še popestrila. Seveda nismo bili sami, srečali smo veliko pohodnikov in kar nekaj tukajšnjih prebivalcev, svizce, gamse in kozoroge. Od vrha smo se s težkim srcem poslovili, saj se je videlo daleč naokrog in nismo mogli prenehati občudovati vrhov Julijskih Alp. Po zanimivem spustu po skalah, skozi kamin in po skalnih poličkah, smo se odžejali v koči in se še malce pozabavali v okolici spodnjega Kriškega jezera.
Naša pot: Zadnjica → sedlo Luknja → Bovški Gamsovec → Pogačnikov dom na Kriških podih → Zadnjica
Kdaj: sobota, 26. september 2026, zbor ob 8.30 pred Kulturnim domom v Dolenji Trebuši. Zaključek ob 15.15 pred Knjižnico Cirila Kosmača Tolmin. TEMA: Letos hodimo v znamenju novele Zlato. Po celotni poti pa tudi letos pester kulturni program, možen bo ogled Kosmačeve domačije, ne bo zmanjkalo okrepčil prijaznih domačinov, vključeno je preprosto kosilo, živa glasba, gledališka uprizoritev in več! BUS iz Tolmina in nazaj (odhod zjutraj ob 8.00 v Dolenjo Trebušo, avtobus ustavlja na vseh postajah vmes) Startnina: 10 € NAGRADNA UGANKA: na poti boste prejeli odlomke iz novele Zlato z uganko, žreb na zaključku pohoda prinese lepo nagrado! Več: KUP
Ljubljanski park Tivoli je v soboto, 19. septembra 2026, zaživel v znamenju planinske energije, nasmejanih obrazov in gojzarjev. Gojzarfest je v osrčje prestolnice privabil okoli tisoč mladih planincev, mentorjev, družin in ljubiteljev narave iz vse Slovenije. Dogodka se je v okviru mladinskega odseka Planinskega društva Tolmin udeležilo tudi 30 učencev 2. A in 2. B Osnovne šole Tolmin.
Letošnji Gojzarfest je bil še posebej slovesen, saj Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije praznuje 70 let delovanja. Dan je tako minil v znamenju praznovanja, druženja, raziskovanja in spoznavanja vsega, kar je povezano s planinstvom in gorskim svetom.
Planinsko društvo Tolmin vabi v soboto, 26.9.2026, na 32. tradicionalni pohod na Breški Jalovec. Iz Breginja se bomo povzpeli na Muzec do bivaka. Nadaljevali bomo po grebenu čez Gabrovec in Nizki vrh do Breškega Jalovca. Sestop v Brezje. S kombijem nazaj v Breginj. Lahke hoje bo za 7 ur.
Prijave in informacije: Davorin tel. št. 031868031 in Nada tel. št. 031876010.
Naš tokratni cilj je bila 1114 m visoka Slivnica, v ljudskem izročilu najbolj znana kot domovanje čarovnic, ki naj bi po legendi tod okoli kuhale nevihte v Coprniški jami tik pod vrhom. Do nas so bile prijazne, saj so nam namenile čudovito vreme.
Pot smo pričeli v vasi Brezje in se po lepi makadamski cesti skozi gozd zložno vzpenjali proti vrhu, od kjer je čudovit razgled predvsem na Kamniško Savinjske Alpe. Nekaj minut hoje navzdol se nahaja koča, kjer smo se ustavili, okrepčali in naužili razgledov na Cerkniško jezero, ki je bilo v tem času brez vode, Notranjsko podolje in okoliške planote. Od tu nas je čakal samo še spust do Cerknice. Lep pohod je bil.
Med številnimi dogodki v letošnjem jubilejnem letu, 130-letnici Soške podružnice Slovenskega planinskega društva in 80-letnici po drugi svetovni vojni nastalega Planinskega društva Tolmin, so tudi taki, ki jih nismo posebej obeležili oziroma zanje pripravljali posebne počastitve. To še ne pomeni, da niso vredni zapisa, saj sodijo v bogato zgodovino planinstva na Tolminskem.
V nedeljo 8. septembra 1946, torej pred osemdesetimi leti, je na vojnih ruševinah obnovljeno društvo odprlo obnovljeno današnje zavetišče (bivak) na prevalu Globoko. O tem kot o prijetnem presenečenju, ki ga je pripravilo tolminsko planinsko društvo (takratna Podružnica Planinskega društva Slovenije Tolmin) poroča neznani avtor v reviji Gore in ljudje[1] in dodaja: »Ponosni smo, da smo prvo planinsko kočo v osvobojeni Primorski zgradili ravno tolminski puntarji.«
Delimo zapis vodnice Alenke Lužnik: S PD Tolmin se odpravimo na Groser Hafner 3076 m. Po deževnem dnevu se nam obeta krasno vreme in kristalno čisto modro nebo. Na začetku nas pričaka precej močvirnata pot, proti koči je že bolje. Če za Triglav pravimo, da so gor sami tujci, bi v nedeljo rekli, da smo Slovenci zasedli Groser Hafner, saj nas je bilo na vrhu več kot 50. Zanimiv vrh zaradi pokončno postavljenih kamnov, imenovano Mačje pokopališče, ki spominjajo na kamnite nagrobnike. Ves čas smo imeli fantastične razglede daleč naokoli. Ko smo se vračali mimo koče, je zadišalo po šmornu in nismo se mu mogli upreti. Imeli smo nepozabni dan za bogove, naslednje leto se vrnemo na sosednje vrhove.
V prostorih OTP banke v Tolminu razstavlja ODSEVE Milena Brešan, članica Fotografske skupine PD Tolmin. Razstava bo na ogled do sredine oktobra 2026 v poslovnem času banke.
Mladinski odsek PD Tolmin je 4.9.2026 na INFOntani v Tolminu osnovnošolskim otrokom predstavil možnosti aktivnega preživljanja prostega časa s sovrstniki v naravi in pri skupnem obiskovanju gora.
Sodelovale so mentorice Zalka, Nada in načelnica odseka Majda
ki je v mesecu avgustu dopolnila 97 let, se je poslovila. Od nje se bomo poslovili v SREDO, 2.9.2026, ob 16. uri na tolminskem pokopališču. Žara pokojne bo od 15. ure dalje v poslovilni vežici.
Svojci cvetje in sveče hvaležno odklanjajo v korist cerkve sv. Marka.
Turo, ki je bila sprva organizirana za soboto, smo po stalnem spremljanju vremenske napovedi preložili na nedeljo, kar se je izkazalo za super odločitev. Jutro na planini Pecol je bilo sveže, ozračje pa čisto, da smo kristalno jasno videli okoliške gore.
V tretje gre rado, smo rekli v nedeljo, 20. 9.2026, ko smo prišli na vrh. Dve leti je bil namreč na programu PD Tolmin in obakrat odpovedan. Tudi letos smo ga morali malce prestaviti, vendar le za en dan, kar pa se je izkazalo za najboljšo potezo. Kajti nedelja bi bila težko lepša. Bil je sončen, topel, brezvetrn dan, ki ga je dobra družba le še popestrila. Seveda nismo bili sami, srečali smo veliko pohodnikov in kar nekaj tukajšnjih prebivalcev, svizce, gamse in kozoroge. Od vrha smo se s težkim srcem poslovili, saj se je videlo daleč naokrog in nismo mogli prenehati občudovati vrhov Julijskih Alp. Po zanimivem spustu po skalah, skozi kamin in po skalnih poličkah, smo se odžejali v koči in se še malce pozabavali v okolici spodnjega Kriškega jezera.
