Sonce je že pregnalo jutranjo meglo, ko smo se tolminski planinci upokojenci iz Strmeca podali po Idrijsko-cerkljanski poti proti Špičastemu vrhu. Po sprva zložnem kolovozu smo najprej prišli do spomenika, v bližini katerega je nastalo besedilo Primorske himne. Tu je daljnega leta 1944 dr. Lev Svetek-Zorin ob razgledu z enega od vrhov nad Colom, na Vipavsko dolino, Kras, morje, zapisal besedilo pesmi Vstajenje Primorske, ki je kasneje postala Primorska himna. Po malo strmejšem vzponu smo osvojili Špičasti vrh, se povzpeli na razgledni stolp in z njega občudovali razgled daleč, daleč naokoli. Tik pod nami je ležal Zadlog, kjer nas je že čakal avtobus in kjer smo zaključili naš prijeten izlet.
V nedeljo, 7. 9. 2025, Karavanke: MP Ljubelj - Koča na Ljubelju - Ljubeljska baba/Košutica, 1968m/1969m - Hajnževo sedlo 1701m - Planina Korošica - MP Ljubelj. 12 pohodnikov se nas je skupaj nabralo na treh vstopnih postajah Tolmin, Cerkno, Škofja Loka - skoraj vsak iz svoje vasi ali mesta - pester izbor. Vsi z enim namenom, preživeti lep in uspešno zaključen dan pod vodstvom Nade in Davorina, vodnikov Planinskega društva Tolmin. Hoja 13,58 km, vzpon 1117 m, okoli 6 ur
Avgustovski izlet smo tolminski planinci upokojenci pričeli pri vzpenjači za Veliko planino. Ob desnem bregu Kamniške Bistrice smo se zmerno vzpenjali in si najprej z mostu ogledali sotesko Predaselj. Od tu smo nadaljevali ob strugi Kamniške Bele do slapa Orličje, ki je le skromno pršel preko gladke skale v bister tolmun in se že mimo nekaj balvanov izgubil v zemljo.
Bistrica z izvirom Pod Luknjo je najmočnejši pritok Save Bohinjke. Slap je zlasti po obilnejšem deževju zelo vodnat. Pot od Pozabljenega do izvira ob desnem bregu Bistrice je primerna za vse generacije. Skrita je v senci gostih krošenj bukev in smrek. V vročih poletnih dneh prija hlad mrzlega bistrega potoka, ki žubori med skalami, poraslimi z mahom. Ob poti se bohotijo vrbe, jelše, praprot in veliki lapuhovi listi.
V nedeljo, 25. maja 2025, je potekal že 49. pohod na planino Sleme, 1448 m. Pohod organizira PD Tolmin v spomin na padle pod Rdečim robom, vključen je tudi med dogodke ob majskem praznovanju Občine Tolmin in v letošnji teden vseživljenjskega učenja /TVU 1996-2025/. Tolminskim pohodnikom so se pridružili planinski prijatelji iz PD Kobarid in PD Podbrdo.
Za pomoč pri izvedbi pohoda se zahvaljujemo Agrarni skupnosti Zatolmin, našim markacistom in gorskim reševalcem Postaje Tolmin.
Kljub nestabilni napovedi smo se tolminski planinci v sredo, 21.5. 25, podali na Golico. Z avtobusom smo se zapeljali do vasi Planina pod Golico. Od tu smo krenili peš po sankaški progi v smeri Savskih jam, nadaljevali mimo Markljevega Rovta do sedla Suha. Del skupine je od tu nadaljeval proti vrhu Golice, ostali smo odšli proti koči pod Golico. Nadejali smo se cvetenja narcis in nismo bili razočarani, saj so bila pobočja odeta v belino, pri povratku v dolino pa nas je razveselilo še sonce, celotno doživetje je risalo nasmehe na naše obraze.
Mara Vidic
Utrinke s pl. pohoda na Golico je zabeležila Slavica Boljat.
Po prvotnem številu prijavljenih deset se nas je v soboto zbralo le pet pohodnic za obisk Gradišča nad Spodnjo Idrijo. Vodila nas je Slavica Boljat, ki je izmed več variant izbrala pot do vrha hriba (998 m) po grebenu hriba, ki je tudi najbolj strma. Po deževnem tednu je bila vremenska napoved kar obetavna oziroma nas je pričakal še lepši dan, kot je bil napovedan.
Nedelja, 6.4.2025 - Ovčja vas/Valbruna - Podgorski vrh,1207m/Monte Nebria - krožno do izhodišča. Ker mi je bila lokacija izleta vabljiva, sem se priključila pohodu PD Tolmin. Tokrat sta nas vodila Nada in Davorin, na lep sončen dan se jima je pridružilo 14 pohodnikov. Hoja je bila umirjena, nezahtevna, poti so lepo označene, ker je kar nekaj poti skozi gozd je primerna za kakšno kratko poletno turo z lepimi razgledi - če imaš seveda tako razgledno srečo, kot smo jo imeli mi na to nedeljo.
Hoje 7,07 km, višinska razlika 514 m, čas hoje okrog 3 ure.
Sonce je že pregnalo jutranjo meglo, ko smo se tolminski planinci upokojenci iz Strmeca podali po Idrijsko-cerkljanski poti proti Špičastemu vrhu. Po sprva zložnem kolovozu smo najprej prišli do spomenika, v bližini katerega je nastalo besedilo Primorske himne. Tu je daljnega leta 1944 dr. Lev Svetek-Zorin ob razgledu z enega od vrhov nad Colom, na Vipavsko dolino, Kras, morje, zapisal besedilo pesmi Vstajenje Primorske, ki je kasneje postala Primorska himna. Po malo strmejšem vzponu smo osvojili Špičasti vrh, se povzpeli na razgledni stolp in z njega občudovali razgled daleč, daleč naokoli. Tik pod nami je ležal Zadlog, kjer nas je že čakal avtobus in kjer smo zaključili naš prijeten izlet.
