Planinsko društvo Tolmin

Športno plezanje - poročilo 2009

 

 

ŠPORTNO PLEZANJE

Vadbo v plezalni šoli Peter Mrak obiskujejo otroci iz Nove Gorice in Tolmina, skupaj jih je 65. Rad bi vam predstavil, kako je v letu 2009 potekalo športno plezanje s plezalci iz Tolmina in okolice. V vadbo je v Tolminu bilo vključenih 35 osnovnošolskih in nekaj predšolskih otrok.

 

Z vadbo športnega plezanja za osnovnošolce sem v Tolminu začel z oktobrom 2008 in od takrat do konca marca 2009 smo vadili na balvanski (nizki) umetni steni v prostorih GUC-a (Gorniškem učnem centru) v bivši vojašnici. Za večino otrok je bilo to prvo spoznavanje s športnim plezanjem.

Vadili  smo v eni nadaljevalni skupini in dveh začetniških. Vseh otrok, ki so obiskovali vadbo plezanja je bilo 35. Največ otrok je letnik 2000 in mlajših in sicer 24 otrok. V skupine po maksimalno deset plezalcev so bili razdeljeni po starosti in po sposobnostih. V nadaljevani skupini so plezali otroci, ki so plezali že prejšnjo leto, nekateri izmed njih pa so začeli plezati že pred tremi leti.

Vadba je potekala ob ponedeljkih in sredah: nadaljevalna skupina je imela vadbo 1.5 ure (15.15 -16.45), obe skupini začetnikov pa po 1 uro (17h-18h, 18-19h). Nekateri otroci obiskujejo vadbo plezanja dvakrat tedensko, drugi enkrat tedensko.

7.2.2009 je na Mostu na Soči za moje plezalce potekala prva klubska tekma Plezalne šole Peter Mrak. Športno plezalne tekme v telovadni tamkajšnje osnovne šole se je udeležilo 43 mladih plezalcev. Razdeljeni so bili v pet kategorij. Dekleta so tekmovala v dveh kategorijah: mlajše cicibanke (letnik rojstva 2000 in mlajše) in mlajše deklice (letnik 1995 do 1999). Fante, ki jih je bilo več, pa smo razdelili v tri kategorije: mlajši cicibani (letnik 2000 in mlajši), starejši cicibani (letnik 1998 in 1999) ter mlajši dečki (letnik 1995 do 1997).

Tekma in druženje je potekalo v prijetnem in domačem vzdušju. Za izvedbo tekme so mi veliko pomagali Miranda Ortar in starši tekmovalcev. Pri podelitvi nagrad zmagovalcem in spominkov vsem sodelujočim sta se nam pridružila tudi ravnatelj Osnovne šole Most na Soči Branko Loncner in predsednica Planinskega društva Tolmin Milena Brešan.

Kaj pa rezultati? Tolminci so v štirih kategorijah zasedli prva mesta, pa tudi ostale stopničke so večinoma pripadle Tolmincem, ki so očitno bolj vešči osvajanja višin. Otroci kot tudi njihovi starši so bili nad tekmo in srečanjem na Mostu na Soči navdušeni. Najboljši iz te klubske tekme so se udeležili tekem Zahodne lige, v kateri tekmujejo vsi plezalni klubi zahodne polovice Slovenije.

Štirih tekem Zahodne lige, ki so bile v februarju, marcu in aprilu se je udeležilo 17 otrok.

Največ jih je tekmovalo v najmlajši starostni skupini (letnik 2000 in mlajši) in sicer 8.

Pri starejših cicibanih so tekmovali trije, pri mlajših deklicah in dečkih trije in dva pri najstarejši skupini- starejši deklice in dečki.

Pet otrok je nastopilo na vseh štirih tekmah.

Tekme Zahodne lige smo letos vzeli kot nabiranje izkušenj in kot pokazatelj tega, kako dobro smo trenirali. Kljub temu, da nekateri plezajo le nekaj mesecev, so se naši plezalci dobro merili s svojimi vrstniki.

Rezultati: Pri mlajših cicibanih je bil v skupni razvrstitvi najboljši Havijer Lešnik, ki je zasedel 9. mesto, Gašper Lužnik pa 16. mesto od 28 tekmovalcev. Na tekmi v balvanskem plezanju sta bila oba tekmovalca na 6. mestu.

Pri mlajših cicibankah je Špela Tonkli v skupni razvrstitvi zasedla 11 mesto, Avrora Lešnik 14. mesto in Manca Mrak 19. mesto v kategoriji 31 tekmovalk. Najboljši rezultat s posamezne tekme pri deklicah pa je bil 9. mesto Špele Tonkli.

Pri mlajših dečkih pa velja omeniti Aljaža Hvala, ki je bil v skupnem seštevku na 22. mestu od 49 tekmovalcev. Njegov najboljši rezultat na tekmi pa je bilo 16. mesto.

Državno osnovnošolsko tekmovanje je potekalo v Kranju 24.4.2009. Udeležilo se ga je 14 mojih plezalcev (3 dekleta in 11 fantov). Najboljši v posamezni skupini: Gašper Fon, 16. mesto; Lovro Kapušin, 19. mesto; Špela Čopi, 6. mesto; Sara Kovačič, 24. mesto

S spremembo ure smo ob koncu marca ob lepem vremenu začeli z vadbo plezanja zunaj in sicer v plezališču na Čiginju. Tam smo plezali do konca maja. Vidi se, da je večina otrok in staršev navdušenih nad športnim plezanjem, saj so si že nabavili osnovno plezalno opremo (plezalke, pas, čelado).

V juliju smo imeli počitnice in nismo plezali  z izjemo kakšnega dneva plezanja nad morjem (deep water solo).

Poletno vadbo, ki se je odvijala v juliju in avgustu 2009, sem poimenoval športno plezalni tedni. Šest tednov je izgledalo tako, da smo se vsak dan zjutraj odpravili plezat v drugo plezališče. Plezali smo 5-krat na teden in sicer od ponedeljka do petka v različnih plezališčih Primorske. Obiskali smo plezališča: Mišja peč oz. Osp, Črni Kal; v Italiji- Glinščica, Sesljan in plezališča na Vipavskem in Tolminskem. Po dopoldanskem plezanju smo si sami pripravili kosilo. Kosilu pa je sledilo kopanje v bližnji reki ali morju in športne igre. Posameznega športnega tedna se je udeležilo od 5 do 10 otrok, skupaj pa se je plezalnih tednov udeležilo čez 30 otrok.

S septembrom 2009 smo začeli novo šolsko leto tudi v moji plezalni šoli. Tudi to šolsko leto poteka vadba športnega plezanja na Tolminskem ob ponedeljkih in sredah.

V septembru (razen 2 deževna dneva, ko smo bili v GUC-u) smo plezali na cestnem mostu v Bači pri Modreju. Tako smo pridobili osnovno vzdržljivost in se spet nekoliko uvedli v plezanje.

Od oktobra dalje pa imamo vadbo plezanja v GUC-u, kjer vadimo isto kot spomladi v 3 skupinah (1 nadaljevalna, 2 osnovni skupini). V posamezni skupini je od 5 do 10 otrok. Večina otrok je osnovnošolcev, a se nam je pridružilo tudi nekaj otrok iz vrtca, ki so stari šele 5 let. Drugače se nam je pridružilo precej novih otrok, saj jih je namreč tudi kar nekaj odšlo.

Nekateri lanski plezalci so res zagreti in pridno trenirajo, tako da so rezultati obetavni.

Namreč v soboto 14.11.09 smo izvedli trening tekmo na Šempetrski umetni steni in v soboto, 21.11.2009, tekmo v naravni steni v Vipavi in glede na pokazano sem zadovoljen. Vidi se, kdo trenira dvakrat na teden in kdo trenira celo trikrat tedensko, saj so razkoraki med plezalci vedno večji.

Tako sem komaj čakal prvih tekem Zahodne lige 2010, kjer so moji plezalci pokazali kar znajo in zmorejo, a več o tem v naslednjem letu.

Med jesenskimi počitnicami ob koncu oktobra smo namesto športno plezalnega tedna izvedli le vsakodnevno plezanje v naravi in tako je 7 otrok plezalo po en ali dva dneva tega tedna.

Naj poudarim, da smo tako spomladi kot jeseni plezali vsako soboto v naravnem plezališču. S plezalci, ki so si tega želeli smo odšli v naravno plezališče in se tam spoznali s plezanjem z vrvjo in plezanjem višjih smeri. Včasih je z mano sicer plezal samo kakšen posameznik, drugič nas je bilo pa tudi deset in več. Plezali smo v različnih primorskih plezališčih: Črni Kal, Osp, Mišja peč, Glinščica, Napoleonska cesta, Sistjan, Dobedob, Vipava, Senica, Pod Kopitcem. S takim načinom treninga in 2x ali 3x tedensko vadbo mladih plezalcev, si lahko nadejamo še dobre rezultate.

ŠE nekaj O MENI:

Noben član Soškega alpinističnega odseka v letu 2009 ni tekmoval na tekmah državnega prvenstva.

V Šempetru pri Novi Gorici je pozimi društvo ekstremnih športov organiziralo ligo v balvanskem plezanju za območje Goriške. Udeležili so se je plezalci iz Nove Gorice in okolice, Ajdovščine, Vipave, Idrije in Kopra. V praktično vsej primorski konkurenci sem zmagal na petih od šestih tekmah.

V mesecu maju sem se udeležil tudi balvanskega plezanja na Outdoor show-u v Kobaridu, kamor so povabljeni tudi najboljši slovenski balvanski plezalci. Bil sem zadovoljen, da sem se uvrstil v finale.

Te tekme so mi bile dobra priprava za podvige v skali. Treniral sem od 3- do 5-krat tedensko, povprečno štirikrat. Odvisno ali treniram za moč ali za vzdržljivost v moči.

Treniral sem po sistemu 3 tedne treninga za moč, 2 tedna vzdržljivost v moči, teden počitka.

Več treningov kot prejšnja leta sem opravil na umetni plezali steni, a še vedno sem več in raje plezal v skalah- 70%,  kot na umetnih plezalnih stenah. Treningi zunaj so trajali od 4 do 7 ur. Navadno sem plezal v skali ob torkih in četrtkih v dopoldanskem času ter med vikendom. Ko je bilo več časa svetlo, sem več časa posvečal plezanju v skali.

Za leto 2009 sem si zadal, da bi dvignil svoj nivo plezanja z rdečo piko nekoliko višje, kar mi je v juliju tudi uspelo, saj sem preplezal svojo prvo smer ocene 8b+. Smer z imenom Holokavst je do sedaj moja najtežja preplezana smer.

Ta vzpon mi je prinesel tudi status športnika državnega razreda zakar sem prejel bronasti kipec za športne dosežke.

V letu 2010 sem v januarju kot pripravo na tekme Zahodne lige za moje plezalce organiziral 3 pripravljalne tekme in sicer: balvansko tekmo- 9.1.2010, težavnostno tekmo- 16.1., in hitrostno tekmo 23.1.2010. Več je na moji plezalni strani http://www.preplezaj.si/vzponi/.

Več o ponudbi Plezalne šole Peter Mrak in aktivnostih, pa si lahko pogledate na ostalih straneh www.preplezaj.si.

Zbral: Peter Mrak

 

Natisni E-naslov