Planinsko društvo Tolmin

Na Gradišču nad Spodnjo Idrijo

b_250_150_16777215_00_images_stories_Pohodi_izleti_2025_Gradisce_25_4.jpgPo prvotnem številu prijavljenih deset se nas je v soboto zbralo le pet pohodnic za obisk Gradišča nad Spodnjo Idrijo. Vodila nas je Slavica Boljat, ki je izmed več variant izbrala pot do vrha hriba (998 m) po grebenu hriba, ki je tudi najbolj strma. Po deževnem tednu je bila vremenska napoved kar obetavna oziroma nas je pričakal še lepši dan, kot je bil napovedan.

Vrh Gradišča je dobro viden že iz Spodnje Idrije. Dviguje se med Ledinsko planoto in dolino Idrijce.  Gradišče po neoznačenih poteh najbolj obiskujejo domačini, kar je razvidno tudi iz vpisne knjige. Ob naselitvi naj bi stari Slovani tu častili bogove in prirejali obrede. V času rimske antike naj bi na vrhu stala utrjena postojanka. Danes stoji na vrhu televizijski stolp. Pot po grebenu je speljana skozi gozd, po strmem delu med skalami navzgor smo prišle do Šnitovega roba in lepo urejene kapelice. Tudi nadaljevale smo po grebenu hriba, čeprav obstaja tudi položnejša pot. Na vrhu smo bile poplačane z lepimi razgledi vse do Julijcev in na številne zaselke, Idrijo in Spodnjo Idrijo, domačini pa so na vrhu poskrbeli tudi za »žganjemat« z zelo dobrim (preverjeno) žganjem.

Vračale smo se po nasprotni strani hriba, tudi precej strmem pobočju,  in prišle na Ledinsko planoto oziroma kraj Ledine. Vas, stara več kot 1000 let, je zelo lepo urejena, ima šolo in vrtec, cerkev sv. Jakoba iz 16. stoletja,  nas pa je zanimala tudi votla lipa, v katero je že večkrat udarila strela in so jo v spomin na ustanovitev samostojne župnije Ledine posadili leta 1864. Navdušene smo bile nad cvetočimi travniki, kakršnih danes ni več videti. V Ledinah se je rodil pesnik in zapisovalec ljudskih pesmi Anton Žakelj – Rodoljub Ledinski. Iz Ledin pa je tudi uspešna gorska kolesarka Tanja Žakelj.

Tudi po poti navzdol do Spodnje Idrije smo ugotavljale, da tu živijo pridni, delovni ljudje, o čemer pričajo urejene kmetije in pokrajina, ki je ob vožnji po cesti v dolini niti ne opaziš. Zato je včasih vredno narediti kakšen korak vstran ali se povzpeti na višjo nadmorsko višino.

Tekst: Cvetka Jug

Foto: Slavica Boljat, Cvetka Jug

Več fotografij tukaj

Natisni E-naslov