Pohod na Kokoš
Po tako obilnem tedenskem deževju že skoraj nismo več upali, da bomo v sredo lahko šli na pohod. In glej! To pot se vremenoslovci niso zmotili. Še celo presenetili so nas in nam poslali vreme, ki se mu lahko prikloniš. Ko smo zjutraj, otovorjeni z nahrbtniki, čakali na avtobus, nas je pošteno zeblo, a vse je bilo pozabljeno, ko smo čez dobri dve uri stopili v sončen, jasen in topel dan.
Spet smo obiskali obalno področje, naš cilj je bil Kokoš. Pot smo vzeli pod noge v Krvavem Potoku in se po poti Alpe Adria trail podali do ruševin cerkve sv. Tomaža, kjer ima zaselek Vrhpolje tudi pokopališče.
Tu smo se za par minut ustavili, zmanjšali vsebino v steklenicah in nadaljevali pot mimo karavle iz časov bivše Jugoslavije. Po strmi stezi, ki se je kmalu prevesila v rahlo položno, smo se povzpeli na Veliko Gradišče. To je bil današnji najvišji vzpon (742 mnv). In zdaj je sledil spust do izvira Vroče. Lepo jezerce in zelo lep izvir! Po makadamski cesti smo prišli na cilj. V koči na Kokoši smo si privoščili malico iz nahrbtnikov in prijeten počitek na soncu. Tolminski planinci upokojenci, danes se nas je zbralo 77, bravo!
Zdaj pa še navzdol. Prečkali smo državno mejo, se sprehodili čez Veliko grobljo, pozirali za gasilsko fotko in se spustili v zaselek Pesek na italijanski strani, kjer nas je čakal avtobus.
Ko smo prispeli v Tolmin, je sonce že izgubljalo svojo moč in dan je začel ugašati.
Tekst, foto: Mara Vidic, Senka Krapež
Več fotografij tukaj
