Planinsko društvo Tolmin

Mali Babanski Skedenj,1963 m, nedelja 6.9.2020

b_250_150_16777215_00_images_stories_pohodi_2020_Skedenj_13.jpgKaninsko pogorje je največje v Julijskih Alpah in edino leži tudi na slovenski strani. S katerekoli strani jo opazujemo, deluje kot mogočna, enovita skalna gmota, ki se dviga visoko nad okoliškimi dolinami.

Radovednost, ki je lastna pretežnemu delu obiskovalcev, še bolj pa gornikom, iščočim v gorah vedno kaj novega, nas je gnala od B postaje na Kaninu bolj daleč, bolj visoko.

 Po dobro uhojeni, slikoviti in razgledni stezi, smo preko Baban sedla sledili našemu vidnemu cilju, prečili po izpostavljeni polici na pobočje strmih trav, med številne planike in balvane ter splezali po kratkem, izpostavljenem žlebu na vrh. Uživali smo v preprosti lepoti in večina gorske narave nas je tako prevzela, da se nismo niti spomnili meščanskega življenja in njegove brozge.

Od vrha navzdol je naša smer sledila Kaninske pode, iščoč prehode pod Kačarjevo glavo preko skladovnic plošč- oziroma lašt, škrapelj, žlebičev, ponvic, polkrožnih srpastih stopničk in okrog njih številnih kotanj in brezen.

Bili smo tako zaposleni z občudovanjem kraškega sveta, da smo komaj zagledali pogorišče pl. doma Petra Skalarja, kjer sedaj stoji kontejner GRS. Priključili smo se slabo uhojeni markirani poti, na planini Gozdec pogasili žejo pri studenčku in s svojimi mislimi prišli na naše izhodišče. Nad Kaninskim pogorjem so se že kopičili črni oblaki in na poti proti Tolminu je napovedan dež pral naše zaprašene avtomobile.

Več fotogreafij si lahko pogledate tukaj.

Slavica Boljat, foto Nada in Davorin Gaberšček

Natisni E-naslov