1.	Boljat Slavica	Tel. 051 622 962
2.	Brešan Milena	Tel. 041 743 356
3.	Gaberšček Davorin	Tel. 031868 031
4.	Gaberšček Nada	Tel. 031 876 010
5.	Gorjup Simon	Tel. 031 344 967
6.	Kenda Darij	Tel. 041 774 631
7.	Kokošin Mija	Tel. 031 890 079
8.	Lužnik Alenka	Tel. 051 387 864
9.	Manfreda Damijan	Tel. 041 422 483
10.	Pagon Vinko	Tel. 041 261 075
11.	Sedevčič Jože	Tel. 041 345 411
12.	Vidic Mara	Tel. 040 232 898

Informacije tudi po email pošti: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.  

Vodniško-pohodniški odsek skuša približati gorski svet vsem tistim, ki se želite z našo pomočjo in v prijetni družbi drugih planincev podati v gore. Odsek združuje vodnike, usposobljene za vodenje skupin na izlete razlinčžh težvanosti. Njegov vsakoletni cilj je na osnovi vnaprej začrtanega programa izvesti varne in privlačne izlete v gore, predvsem za člane društva oziroma Planinske zveze Slovenije. Podrobnosti o načrtovanih izletih sproti objavljamo na spletu, v medijih (kabelska TV, Primorske novice, Epicenter itd.) in na plakatih na razglasnih mestih društva, nekaj dni pred odhodom.

V primeru slabih vremenskih razmer ali drugih okoliščin, ki lahko bistveno vplivajo na varnost ali potek ture, si pridržujemo pravico izvedbe rezervnega programa (cilja) ali odpovedi.

Priporočamo Vam, da se naših akcij udeležite s plačano članarino za tekoče leto. S tem boste zavarovani za primer nezgode. Pridružite se nam! V naši družbi boste hodili v gore varneje.

Tolmin , december 2 0 0 9
I zdalo in založilo Planinsko društvo Tolmin
Trg marša l a T i ta 1 6a, 5220 Tolmin , t e l e f o n : 0 5 38832 1 1
Naklada 900 izvodov
Tisk: ARTPRO d. o. o.
Uredniški odbo r : Ž ar k o Rovš ček - g lavni urednik
M i l e na B rešan
Cvetka J u g
Jezikovni pregled : Cvetka Jug
Glasi l o je b rezplač n o in namenjeno informi ranju članov PD Tolmin
. . .

 

 

Edo Kozorog, Peter Mežnar in Miranda Ortar: 30 LET SOŠKEGA ALPINISTIČNEGA ODSEKA (SAO)
58 let prvega alpinističnega odseka v Posočju

 

4 Uvod, 2. Pregled delovanja alpinizma v Posočju pred letom 1945

5 Povojni alpinistični odseki v Posočju in obdobje klasičnega alpinizma

8 Ustanovitev in delovanje Soškega alpinističnega odseka v letih 1979-1989

12 Soški alpinistični odsek v letih 1990-1999

18 Soški alpinistični odsek v letih 2000-2009

23 Delovanje športno-plezalnega odseka Tolmin v letih 1993-2003

27 Alpinistične odprave v tuja gorstva

28 PREGLED ODPRAV V TUJA GORSTVA Z UDELEŽBO ČLANOV SAO

33 Pomembnejši viri

34 Anton Bolko: POLLETNA KRONIKA POHODOV V LETU 2008

50 Božo Rustja: VISOKE TATRE

54 Sandra Kozorog - Košuta: KO ČEH NA RAJŽO GRE …♫
    (DA B' UKA ŽEJA GA IZ SVOJ'GA SVETA…)
56 Melita Drol: PLANINSKI TABOR MLADIH PLANINCEV IZ TOLMINA

57 Igor Mlakar: KDO SO MARKACISTI

58 Jana Čarga: BREZZVEZDNA NOČ 58
     Poročilo jamarskega raziskovalnega tabora od 25. julija do 23. avgusta 2009 na
     Tolminskem Migovcu
60 Cvetka Jug: DODATNI ZBIRALNIK REŠIL SKRBI Z VODO 60
61 Janko Mlakar: MOJA HOJA ...

62 Naši slavljenc

 Glasilo lahko pretočite s spletne strani. (PDF format 1,3MB)

K R P E L J  

Glasilo Planinskega društva Tolmin

14 – 2008

60 – LETNICA KOČE NA PLANINI RAZOR

60 – LETNICA POSTAJE GRS TOLMIN

Tolmin , december 2008

Izdalo in založilo Planinsko društvo Tolmin
Trg marša l a T i ta 1 6a, 5220 Tolmin, t e l e f o n : 0 5 38832 1 1
Naklada 600 izvodov
Tisk: ARTPRO d. o. o.

Žarko Rovšček - g lavni urednik
Milena B rešan
Cvetka J u g
Jezikovni pregled : Cvetka Jug

Glasilo je brezplačno in namenjeno informiranju članov PD Tolmin

K A Z A L O

SLO ENG

 

 Chronology

CAVE MALA BOKA:

- Entrance elevation of Mala Boka is 433 m height above sea level.
- Lowest part of Mala Boka is 20 m lower than entrance.
- Old part, surveyed since 1989 is 1336 m long and 86 m height.
- Total lenght all parts of Mala Boka before connectin into system was 6656 m and 602 m height.
        Plan     and     elevation of Mala Boka

CAVE BC4:

- Entrance elevation of BC-4 is 1730 m height above sea level.
- Total lenght of BC4 before connectin into system was 845 m and 695 m height.

SYSTEM MALA BOKA- BC4:

- Connection between Mala Boka and BC4 is on the 842 m height above sea level.
- Height difference between entrances to Mala Boka and BC4 is 1297 m.
- Total height difference of the system Mala Boka- BC4 is 1319 m.
- Total lenght all parts of the system Mala Boka- BC4 is 8168 m.
- Lenght of the main route through the system is 4997 m.

        Plan     and     elevation of system MB BC4

 

For more information send us message . 

 

 

ENG SLO

 

    CAVE "MALA BOKA"

   The powerful waterfall Boka is well known but few people notice a black crack on the nearby Kopa slope that gives you a feeling that an underground passage will lead into the Kanin massif. Instead of following the path direct to the top of the waterfall, if a visitor should turn right along a dry riverbed he will arrive at a natural amphitheatre at the end of which is the large chamber that forms the entrance to a cave. From here, there is a beautiful view from the dark interior down to the bridge over the river Boka and beyond to the village of Log Čezsoški. This chamber is known to the locals as Golobja jama (Pigeon Cave) as rare rock pigeons used to nest here. In 1968, cavers from Ljubljana surveyed this chamber and entered it into the Slovene Cave Register. They looked for a continuation at the bottom of the chamber but had no success.

    In June 1974, Zoran Lesjak and Stanko Breka visited this chamber and felt a draught in the upper right hand corner that led them to believe that a continuation lay between the boulders. Other members of the "Jamarska sekcija PD Tolmin" (JSPDT) joined this pair and helped to shift the boulders and thus found the way on to Mala Boka cave. The discoveries that followed made us very enthusiastic because the passages were large, clean and formed in solid rock but there was also a lot of water that, with high water levels, would lead to sumps that prevented passage through the cave.

{phocagallery view=category|categoryid=51|limitstart=0|limitcount=8}

    In August 1974 we found a narrow passage called Bučalnik which was named after the huge roar of the draught. After a few metres however the passage became so narrow that it was impossible to proceed. We explored other parts of the cave and did everything we could to try and bypass Bučalnik but had no success. However the very strong draught, which at times seemed like a hurricane, convinced us that the cave would continue through to a higher entrance on the Kanin plateau.

    Between 1974 and 1976 over 40 caving trips took place in Mala Boka. In the years that followed we continued to work in the cave and, in 1979, Ilijada Kocič and Andrej Fratnik finally passed through Bučalnik to discover a 15 m vertical chimney formed in soft rock with water flowing down. This climb halted exploration. The length of cave now stood at 1336 m.

    In the 1980s the exploration of Mala Boka stopped for a while: the cave M16, located on Tolminski Migovec, absorbed much of our energies; on Kanin we joined in the multi-club systematic research of the Kanin plateau; and we also collaborated on the exploration of Črnelsko brezno on Rombon plateau where, in 1988, we became the first Slovene cavers to go deeper than the magic -1000 m in Slovenia.
    In 1989 we resumed our more intensive exploration of Mala Boka, mostly with the aim of enlarging Bučalnik. Eventually the passage became large enough for Dejan Ristič and Simon Gaberšček to pass through and climb up the 15m chimney, opening the way on. However, Bučalnik still took its toil; 25 m of passage took an hour of crawling and swearing.
    As a rescue would be almost impossible through Bučalnik, caving beyond this point was psychologically difficult. So in 1996 we organized the legal enlargement of the cave with explosives, together with the Slovene Cave Rescue organization (JRS). The previously submerged passage below Bučalnik was transformed to such an extent that it was named Tunnel Karavanke. Although the cave was changed a little, exploration became easier and, more importantly, much safer. We collaborated with other clubs and individuals and by the year 2001 the cave reached a height of 600 m above the entrance and a length of over 6 km. This exploration was hard and difficult  climbing from the bottom upwards is more demanding than dropping pitches. Above our highest point, there remained over a 1000 m of limestone to the Kanin plateau.
    Exploration was becoming harder and harder as it took about 13 hours to get to the known end, only then could new work begin. This led us to search for a higher entrance. New entrances were found on the plateau near the area named Rua. Also other clubs found prospective pitches higher up on the plateau but no connection with Mala Boka was found.

    BC4 CAVE
    For three years, Polish cavers, Marcin Kubarek, Pawel Ramatowski, Magdalena Wrona and others from SEKCJA TATERNICTWA JASKINIOWEGO KW iz KRAKÓA were exploring the area of Belo Čelo near the old Peter Skalar hut. By chance, we found an article in a Polish caving magazine describing a cave that they named BC4 (and not "Poljska Jama" or "Polska Jama" as was mistakenly used by some) that reached a depth of -695 m. These cavers named the first meander "Meander Ku Malej Boce" or "The Rift to Mala Boka", predicting correctly that the cave would lead to Mala Boka. We too felt that this cave would lead to Mala Boka. As we had no contact with the Polish cavers, we located the entrance using its published co-ordinates. The name BC4 was officially entered into the Slovene Cave Register.

    CONNECTION
    As the rifts in the cave were very narrow, five caving trips in November and early December took place with the aim of making the way through more easily passable. In the cave, small immature pitches follow each other, giving no impression that this is the main way on down to Mala Boka. Only at a depth of -400 m did we arrive at a pitch series down to a depth of -695 m. Here a squeeze named Nutela Killer stopped the Poles. This also proved to be a key point in the cave: those who couldnt pass through this narrow muddy squeeze that would stick you to the walls, would be forced to turn back and head out to the upper entrance where adverse weather conditions could require full winter mountaineering equipment.
    In collaboration with Italian cavers from the club GGB from Brescia, we passed through the squeeze. Beyond this point a muddy series of pitches, followed by a gallery, eventually led to the connection with Mala Boka. The connection point is located in Millennium Passage, over 100m lower than the highest point that wed reached in Mala Boka.
      
    FIRST THROUGH TRIP
    At last the caves were connected, they only thing missing was the first through trip. This was achieved on the 17th and 18th of December 2005 by Jure Andjelič(Yeti), Rok Stopar, Samo Cuder, Andrej Fratnik together with Italian cavers Frizi, Robi, Giacomo and Marco from Brescia. In a snow storm, 1730 m above sea level, we entered the cave at one oclock in the afternoon. We split up into three teams. Two teams surveyed the missing parts, two cavers tried to enlarge the squeeze. Once we had all passed through Nutela Killer, we felt that we had succeeded. We did however have concerns about the entrance series of Mala Boka due to the rain ten days earlier. However due to the winter conditions on the surface we were not afraid that the way out would be completely flooded. So we enjoyed passing down the galleries, looking up at avens that could lead to other possible higher entrances on the plateau while beneath us, the active streamway that formed a complex system of passages heading south west below the mighty Kanin massif waits for explorers to make the cave even longer., At 6 oclock in the morning we treated ourselves to an hour of sleep in an improvised bivouac before heading out to the entrance. At three in the afternoon, we finally exited after 25 hours in the cave, 1300 m lower than where we started.

    SYSTEM "MALA BOKA- BC4"
    BC4 Cave was discovered by Poles, but most importantly we now had a system. Over the years over 200 caving trips had taken place. Over 8 km of passages have been surveyed. All technical, logistic, psychological and other problems that have occurred during the exploration had been overcome. Its important to mention the leading explorer of Mala Boka  Dejan Ristič the most persistant  Fratnik Andrej, and cavers from other clubs: Jure Andjelič from Drustvo za raziskavo jam Ljubljana, Rok Stopar from JD Dimnice from Koper, Milan Podpečan from Klub Siga Velenje, Matteo Rivadossi from Gruppo Grotta Brescia etc. For all these and many others, over 30 years of persistence, the dream and vision of a connection from Mala Boka to the Kanin plateau was finally realised. The cave is now safer as it can be explored all year round, it no longer matters if the lower parts become flooded.
    So now in Slovenia there are 6 caves deeper than -1000 m. These are: Čehi 2 (1502 m), Črnelsko brezno (1241 m), Vandima (1182 m), Molička peč (1135 m), Rene(1241 m) and Sistem Mala Boka- BC4 (1319 m).
    Exploration on Kanin still continues. There are other cave entrances, higher than 2000m waiting for cavers to stop talking and get on with caving and find the deepest through trip in the world. The potential is there to exceed the current record of 1632m held by Lamprechtsofen System in Austria.

 

SLO ENG

 

Kronologija
Galerija

Uradni podatki sistema Male Boke- BC4 na dan 15.01.2006 so: 

 JAMA MALA BOKA:

 - Nadmorska višina vhoda v Malo Boko je 433 m.
 - najnižja točka Male Boke je 20 m nižje od vhoda.
 - Stari del, raziskan do leta 1989, je obsegal 1336 m raziskanih rovov in 86 m v višino.
 - Dolžina vseh izmerjenih delov Male Boke pred povezavo v sistem je 6656 m z višinsko razliko 602 m.

         Tloris     in     profil Male Boke.

 JAMA- BREZNO BC4:

 - Nadmorska višina vhoda BC-4 je 1730 m.
 - Celotna dolžina jame BC4 pred povezavo v sistem je znašala 845 m z višinsko razliko 695 m. 

 SISTEM MALA BOKA- BC4:

- Povezava med Malo Boko in BC4 je 435 m nad vhodom v Malo Boko na nadmorski višini 842 m.
- Višinska razlika med spodnjim in zgornim vhodom znaša 1297 m.
- Višinska razlika celotnega sistema Male Boke- BC4 znaša 1319 m.
- Dolžina vseh izmerjenih delov sistema Male Boke- BC4 je 8168 m.
- Dolžina glavnega rova skozi sistem pri prečenju je 4997 m.

         Tloris     in     profil sistema MB BC4.

 

Za dodatne informacije pošljite sporočilo.

 

Skeniranje načrtov omogočil Digitalni studio COPIGRAF Faganelj

 

 

ENG SLO

 

JAMA "MALA BOKA"

    Vsak pozna mogočni slap Boka , malokdo pa opazi malo severneje v pobočju Kope temno razpoko , ki daje slutiti podzemno dvorano in morda nadaljevanje v kaninsko podzemlje. Če bi obiskovalec sledil stezi in namesto nadaljevanja po grušču navzgor proti izviru slapa Boke zavil na desno proti suhi strugi, bi prišel v naravni amfiteater ,  ki se končuje v podzemni dvorani velikih dimenzij  s prekrasnim razgledom iz temne notranjosti dol na most čez Boko, ter naprej proti Logu Čezsoškem. Domačini so poimenovali to dvorano Golobja jama , saj so v njej bivali skalni golobi. Leta 1968 so ljubljanski jamarji to dvorano izmerili in jo vpisali v kataster slovenskih jam. Iskali so tudi eventualno nadaljevanje na dnu dvorane, toda neuspešno.
    Leta  1974, meseca junija, sta Zoran Lesjak in Stanko Breška pri obisku dvorane v njenem zgornjem koncu začutila prepih, ki je dajal slutiti, da je med podornimi skalami nadaljevanje jame. Pridružili so se še ostali člani Jamarske sekcije PD Tolmin (JSPDT), premetali skalovje podora in našli nadaljevanje- vhod v jamo Mala Boka. Raziskave, ki so sledile, so nas navdajale z entuzijazmom, saj je jama čudovita, zelo čista, spodobnih dimenzij z zdravo skalo in polna vode, kar pa posebno ob povečanem vodostaju onemogoča raziskovanje, saj sifoni in voda zaprejo dostop v jamo.

{phocagallery view=category|categoryid=51|limitstart=0|limitcount=8}
    Avgusta 1974 smo prišli do ozkega rova, iz katerega se je slišalo močno bučanje zaradi prepiha. Poimenovali smo ga Bučalnik . Vendar se je rov po nekaj metrih močno zožil in nadaljevanje ni bilo mogoče. Raziskovali smo še ostale dele jame in poskušali vse, da bi obšli Bučalnik, vendar brez uspeha. Izredno močan prepih, ki je mejil na vihar, je bil zagotovilo da se jama nadaljuje in ima gotovo višji izhod na Kaninskih podih.
    V letih 1974 do 1976 smo opravili preko 40 akcij v Malo Boko. V naslednjih letih smo nadaljevali z delom in leta 1979 sta Ilijada Kocič in Andrej Fratnik premagala Bučalnik, vendar sta na drugi strani našla 15 metrski navpičen kamin, na vrhu katerega je iz odprtine pritekala močno sigotvorna voda. Tako so se raziskave zopet ustavile, celotna dolžina jame pa je bila 1336 m.

    V osemdesetih letih so raziskava Male Boke za nekaj časa zastala: na Tolminskem Migovcu smo našli brezno M 16, katero nam je vzelo ogromno energije, na Kaninu smo sodelovali v sistematičnem meddruštvenem raziskovanju Kaninskih podov  v bližini koče Petra Skalarja, sodelovali pri raziskavah Črnelskega brezna na Rombonskih podih, kjer smo 1988 kot prvi slovenski jamarji na Slovenskem ozemlju premagali magično mejo – 1000 m.
    Leta 1989 smo ponovno intenzivneje pristopili k raziskavam Mala Boke, predvsem z namenom razširitve ožine Bučalnika. Počasi smo živo skalo razširili do te mere, da sta leta 1991 Dejan Ristič in Simon Gaberšček prišla skozi in preplezala prvi kamin za Bučalnikom in pot naprej je bila odprta. Bučalnik pa je še vedno zahteval svoj davek, saj se je za  prehod 25m rova porabilo 1 uro plazenja in preklinjanja.
    Psihološki moment  pri raziskovanju jam ima večjo težo zaradi načina reševanja ponesrečenca. Prav Bučalnik je bil za prehod nosil z eventualnim ponesrečencem nepremagljiva ovira, zato smo leta 1996 izvedli uradno miniranje s pomočjo Jamarske Reševalne Službe. Sifon pod Bučalnikom smo preoblikovali do te mere, da smo ta novo nastali rov poimenovali Tunel Karavanke. Res smo jamo nekoliko spremenili, toda raziskovanje je postalo lažje in predvsem varnejše. Sodelovali smo z  drugimi klubi in posamezniki in leta 2001 presegli višino 600 m, ter celotno dolžino okoli 6 km. Treba je poudariti, da se je raziskovalo od spodaj navzgor, kar daje napredovanju še dodatno težo. Do Kaninskih podov nam je manjkalo še okoli 1500 m višinskih metrov.
    Raziskovanje je postajalo vse zahtevnejše, saj si do konca jame rabil 13 ur, šele nato si lahko začel z raziskovanjem. Zaradi tega smo ves čas iskali vhod z vrha. Tako smo pregledali in tudi našli nekaj brezen v okolici Ruše. Pa tudi drugi klubi so raziskovali višje na Kaninskih podih in našli perspektivna brezna, vendar vsa brez povezave z Malo Boko.

    JAMA "BC4"
    Poljski jamarji Marcin Kubarek, Pawel Ramatowski, Magdalena Wrona in ostali SEKCJE TATERNICTWA JASKINIOWEGO KW iz KRAKÓWA so tri leta raziskovali na področju Belega Čela v bližini stare koče Petra Skalarja. Po naključju smo iz poljske jamarske revije izvedeli, da so v breznu, ki so ga poimenovali BC4- ne pa "Poljska jama" ali "Polska jama", kot jo nekateri napačno imenujejo- prišli do globine 695 m. Poljaki so na  globini 50 m prvi meander imenovali "Meander Ku Malej Boce" ali "Meander k Mali Boki"- torej so predvidevali, da brezno vodi k Mali Boki. Kot poljski jamarji smo tudi mi predvidevali, da je tu možna povezava z Malo Boko. Ker nismo imeli stika s poljskimi raziskovalci, smo vhod našli s pomočjo koordinat. Pod imenom BC 4 je bilo brezno pri Jamarskem katastru Slovenije tudi registrirano.

     POVEZAVA
     Brezno je bilo polno zelo težko prehodnih ožin, zato smo opravili tri akcije v novembru in v začetku decembra, da smo jamo naredili kolikor toliko prehodno. V jami si sledijo manjša brezna, ki ne dajejo slutiti večjih prostorov, kot nekakšen stranski vhod v sistem. Šele na -400 metrih pridemo do 200 metrske serije brezen, ki se končajo na –695 m v  blatni ožini Nutela Killer. To je ustavilo poljske jamarje. To je hkrati ključno mesto: kdor ne bi mogel skozi ožino, ki te s svojim blatom prilepi nase, bi moral nazaj na zgornji vhod v visokogorje, kjer je potrebna v zimskem času primerna alpinistična oprema, popolnoma  različna od jamarske.
    V sodelovanju z italijanskimi jamarji jamarskega kluba GGB iz Brescie smo se prebili skozi. Od tu naprej je še serija blatnih brezen in galerija, za njimi pa je povezava z Malo Boko. Rovi se priključijo na Milenijsko galerijo, več kot 100 m nižje od točke, kjer smo končali raziskave v Mali Boki.
   
    PRVO PREČENJE
    Jami sta bili povezani- potrebno je bilo samo še izvesti prvo prečenje celotne jame. To smo opravili 17 in 18 decembra 2005 v sestavi Jure Andjelič- Yeti, Rok Stopar, Samo Cuder, Andrej Fratnik ter italijanskimi jamarji iz Brescie, Frizi, Robi, Giacomo in Marco. V snežnem metežu smo na nadmorski višini 1730 m ob 13 uri vstopili v jamo. Razdelili smo se v tri skupine. Dve skupini sta izmerili manjkajoče dele, dva jamarja pa sta poskušala nekoliko razširiti ožino. Ko smo bili vsi skozi ključno ožino, smo vedeli, da nam bo uspelo. Skrbeli so nas samo še vhodni deli Male Boke, kjer bi lahko zvišani vodostaj zaradi dežja pred 10 dnevi zalil rove, vendar zaradi zimskih razmer nismo imeli strahu, da bi bila pot iz jame zaprta. Tako smo uživali ob prečenju brezen, nad katerimi se odpirajo kamini proti novim možnim vhodom na površju, spodaj pa so aktivni vodni meandri, ki oblikujejo razvejani sistem, ki se nadaljuje naprej proti  severozahodu pod mogočni masiv Kaninskih podov in čaka na  raziskovalce, ki bodo jamo še podaljšali. V improviziranem bivaku smo si privoščili uro počitka in topel napitek, ter se ob 7 uri zjutraj odpravili proti izhodu. Ob 15 uri v nedeljo smo po 25 urah prišli na površje skozi vhod v Malo Boko, pri mostu čez Boko, 1300 m nižje.
   
    SISTEM "MALA BOKA- BC4"   
    Jamo BC4 so odkrili Poljaki, toda pomemben je celoten sistem. V vseh letih raziskovanja  je bilo opravljenih preko 200 obiskov jame. Izmerjeno je bilo 8 km rovov. Premagane so bile vse tehnične, logistične, motivacijske in druge ovire, ki so se pojavile med raziskovanjem. Potrebno je omeniti vodilnega raziskovalca Male Boke– Dejana Rističa, najvstrajnejšega- Andreja Fratnik in jamarje iz drugih društev: Jureta Andjeliča iz Društva za raziskavo jam Ljubljana, Roka Stoparja iz JD Dimnice iz Kopra, Milana Ursa- Podpečana iz Kluba Siga Velenje, Mattea Rivadossi iz kluba Gruppo Grotta Brescia itd. Vsi ti in mnogi drugi so v 30 letih vztrajanja in z vizijo povezave  najvišjih vhodov jam na Kaninskih podih z jamskim sistemom v dolini uspeli uresničiti sanje. Jama je sedaj postala varnejša, saj omogoča raziskave skozi vse leto, ne glede na vremenske razmere, ko visoki vodostaj zalije spodnje dele jame.
   

    Tako imamo sedaj v Sloveniji  6 jam globljih od 1000 m. Te so: Čehi 2 (1502 m), Črnelsko brezno (1241 m), Vandima (1182 m), Molička peč (1135 m), Rene (1241 m) in Sistem Mala Boka- BC4 (1319 m).
    Potrebno bo razmisliti o režimu obiskov jame, saj je sistem Mala Boka- BC4 idealen za jamski treking, kar pa prinese s seboj veliko število obiskovalcev, ki dodatno obremenijo jamo, pomeni pa tudi večjo nevarnost nesreč.
    S tem nikakor niso končane raziskave, saj so drugi vhodi na Kaninskih podih krepko nad 2000 m in kličejo jamarje, naj preidejo od besed k dejanjem, ter presežejo rekord jame z dvema vhodoma, ki ga ima sistem Lamprechtsofen v Avstriji z 1632 m.