Po stezicah 2015

Written on .

b_250_150_16777215_00_images_stories_pohodi_2015_Stezice_2015_2.jpgV soboto, 28.11.2015, se nas je na Kneži zbralo 25 pohodnikov. Pod vodstvom izkušenih vodnikov: Simona, Rudija in Jelka smo se podali po stezicah, ki so včasih bile. Najprej smo se povzpeli po tako imenovani poti "čez rob" nad vasjo Kneža do Temljin, ki so se kopale v soncu z vencem belih gora v ozadju.

 

Po krajšem postanku pri prijaznih domačinih, smo se čez Mlače spustili do ceste, ki pelje v Kneške Ravne.Nekaj časa smo pot nadaljevali po cesti, ki nas je pripeljala do Liščerskega mostu. Gre za kamniti obokan most, ki je bil včasih edina povezava za prebivalce Lisca z zunanjim svetom.

Most je dodobra načel zob časa in je bilo le vprašanje časa, kdaj se bo sesul v reko, ali ga bo odnesla prva večja povodenj. Peščici zagnanih krajanov Kneže gre zahvala, da so se odločili in s prostovoljnim delom in ob pomoči Krajevne skupnosti most popravili. Sedaj se ves lep ponosno pne čez reko Knežo. Čez ta most sem tudi sama hodila v šolo, najprej z enega hriba dol, nato po drugem navzgor, vsega skupaj dve uri in pol hoda. Po šoli me je čakala enaka pot domov, v dežju, snegu, mrazu, pa tudi lepem vremenu.

Z nami na pohodu je bila tudi učiteljica Irma in tri njene bivše učenke (sestri Tončka in Marica in jaz).  Čez most smo nadaljevali pot proti Lojam, kjer je bila včasih tudi šola. Tod je bila pot ozka, v ozkih in strmih grapah pa je sploh ni več, saj so jo povodnji tekom let odnesle v reko spodaj. Za nameček pa čeznjo leži tudi podrto drevje. Vendar je pot sedaj toliko usposobljena, da se da dokaj varno priti do Loj.

Tudi nam je to uspelo. V Lojah smo se ustavili ob cerkvici in si privoščili prigrizek iz nahrbtnika. Seveda je bilo obvezno slikanje učiteljice in njenih nekdanjih učenk ob  poslopju bivše šole, ki pa s takratno šolo nima skoraj nobene podobnosti več. Po počitku smo se odpravili dalje po cesti do Kneže, kjer nas je pogostil Stojan. Vsi udeleženci so bili nad pohodom zelo navdušeni, saj večina še ni hodila po teh, meni tako ljubih grapah.

Z nami je bila tudi moja 8-letna vnukinja Lea, ki je na vprašanje, kateri del poti ji je bil najlepši, odgovorila: "Tam, kjer si ti hodila v šolo".

Več fotografij si lahko ogledate tukaj.

Besedilo: Gizela Kenda

Slike: Mitja Kenda

Natisni