Tabor na planini Razor - drugi dan
Danes, 13.6.2026, se tabor na Planini Razor nadaljuje, še več, dobili smo nove mlade planince, tokrat udeležence od 3. do 9. razreda. Nekaj delavnic ostaja istih, nekaj podobnih, malo prilagojenih, nekaj pa je popolnoma novih.
Planinski nahrbtnik:
Majda in Vinko Pagon, oba izkušena planinca in vodnika, sta mladino najprej izprašala o obnašanju v gorah, o potrebni opremi, za tem pa tudi praktično pokazala vsebino nahrbtnika.
Veliko pravilnih odgovorov smo slišali, marsikaj pa smo novega izvedeli. Glede na vreme in pogoje, se je spreminjala tudi lokacija učilnice. Ali ni to ena velika prednost hribovske učilnice - potuješ po planini.
Novo v današnjem programu je bilo tudi pohajanje med rožicami. 'Kaj vse tukaj cveti' smo se spraševali, Irena Lesjak, varuhinja gorske narave pa nas ni popeljala le med rožicami, ki imajo sedaj eno glavnih cvetočih obdobij, ampak nam je razložila tudi druge pomembne stvari o naravi. Zakaj moramo hoditi po nadelanih poteh, zakaj odnašamo smeti v dolino.... In res, na srečo se tabor odvija v času, ko so travniki nad Planino Razor začenjajo bohotiti v raznobarvnih rožicah, drobne žuželke, ki kar brez prestanka letajo od cveta do cveta, pa še dodatno popestrijo življenje na travnikih.
Hribolazenje, pohajanje, raziskovanje narave in hribov je lepo, ko si lahko za pomočnika v nahrbtnik daš telefon z raznovrstnimi aplikacijami. Prav veliko ti v tem primeru ni potrebno vedeti in znati, samo slediš rdeči piki na ekranu v smeri puščice, ki utripa. A ko to odpove, kar se v hribih zaradi slabega signala večkrat zgodi, lahko postane izlet resna težava. V teh primerih je papirnata oblika zemljevida, čeprav je to staromodno, prvovrstna rešitev. Potrebno pa ga je znati brati. To je le ena od veščin, ki jih Miranda Ortar uči v pomembni vedi - orientaciji. In projekt 'Najdi svojo smer' je prikazal osnove orientacije, branje zemljevida, upoštevanje napotkov. In vsi so srečno prišli nazaj do koče.
Varuhi planinskih poti bi lahko rekli markacistom, kajti nekako to so. Ne le, da rišejo markacije, tudi čistijo in urejajo poti, žagajo in odstranjujejo podrta drevesa na poti, označujejo poti s smerokazi... in se imajo lepo v družbi, kljub težkemu delu.
Mladi markacisti so se preizkusili v risanju markacij, ugotovili, da tudi to zahteva natančnost, potrpežljivost in poslušnost, predvsem pa, da risanje na deščico niti približno ni tako zahtevno, kot je risanje v naravi ob poteh.
Današnji dan so nam na novo popestrili tudi gorski reševalci GRS Tolmin. Kar je danes zgledalo po eni strani zabavno, ni nič temu podobno, če se podobne stvari dogajajo v resničnih akcijah v hribih ali drugje. Zaigrana poškodba, veliko navodil, bolj ko ne idealen teren, lepo vreme, toplota... to je le nekaj dejavnikov, na katere reševalci v resničnih reševalnih akcijah ne naletijo pogosto.
Nekaj truda in iznajdljivosti so mladi fantje in dekleta vseeno morali pokazati, da so 'ponesrečenca' varno pripravili za pot in ga prepeljali na izhodišče.
Planinske umetnike je danes vzpodbujala, vodila, učila, navdihovala z idejami in še marsikaj drugega, likovna umetnica Manca Mugerli. Stena pred bivakom je pri toliko mladih umetnikih postala skoraj premajhna, saj se je število Razorskih panjskih končnic številčno zelo povečalo. Vsak mlad umetnik je poiskal svoj motiv, hišni mojstri pa so poskrbeli za razstavni prostor.
V sklopu tabora so se odvijali tudi pohodi po okoliških gorah, danes so pohodniki pod vodstvom Nade in Davorina osvojili Vrh nad Škrbino in vrhove do Globokega. Čudovito. V naše Tolminsko-Bohinjske gore je vredno pokukati, ko si tu, težko nehaš hoditi, ker imamo tako lepe hribe in doline.
Včerajšnji dan se je ekipa v malo drugačni zasedbi podala na Globoko - v resnici so šli od koče bolj visoko.
Dnevi medgeneracijskega srečanja na taboru na Planini Razor potekajo v tednu vseživljenjskega učenja, v sklopu katerega poteka tudi tabor - druženje in sodelovanje med generacijami, predajanje znanja, informacij, sobivanje.
Določene dejavnosti so se v današnjem dnevu ponovile, a z drugimi udeleženci, malo drugačno postavitvijo, malo težjo izvedbo, ker so bili udeleženci starejši.
Mlajši planinci so se po kosilu poslovili, mize in sobe so zasedli učenci od 3.do 9.razreda in njihove spremljevalke in učiteljice. Informacije o dobri hrani iz kuhinje so se predale, o zanimivosti tudi in delo in zabava so potekali po načrtih.
Vreme je lokaciji primerno - lepo, sončno, toplo...
Jutri pa nas čaka nov zanimiv dan.
Tekst in foto Sonja Vojska
Več fotografij tukaj