Potepanje po Idrijskem hribovju
Na idrijski konec nas ne zanese prav pogosto, pa je mogoče škoda, da si večkrat ne vzamemo časa za ta del sredogorja, ločnico med alpskim in dinarskim svetom, ki ne presega višine 1200 metrov. Zadnjo nedeljo pa smo se z vodnico Slavico Boljat naužili lepot po poteh, kamor sami navadno ne zaidemo.
Pot nas je iz Idrije vodila do naselja Razpotje, ki je nastalo leta 2006, nato pa skozi predvsem bukove gozdove mimo samotnih kmetij do naselja Češnjice, naselja Rejcov Grič, ki je prav tako nastalo leta 2006 iz dela ozemlja naselja Čekovnik, do domače gostilne Pri belem kamnu, ki pa spada že pod Vojsko. Gostilna, znana po dobri hrani, večkrat gosti skupine športnikov, ki imajo na višini 1030 metrov zelo dobre pogoje za treninge. Le nekaj metrov višje se vzpenja Vrh Jame (1070 metrov), ki nudi čudovit pogled na vse strani neba. Nedeljsko lepo vreme nam je ponudilo razgled na Julijske Alpe, tudi Triglav se je razkazoval v daljavi, na nam tako zelo ljube Bohinjsko-Tolminske gore, s pogledom smo se sprehodili po Poreznu, Blegošu, Kamniško-Savinjskih Alpah, še Snežnik se je svetlikal proti jugu, do prostranstev Trnovskega gozda. Naš drugi cilj je bil Rejcov grič (877 metrov), vzpetina, ki prav tako nudi bogastvo razgledov vsenaokrog. Med potjo smo občudovali redko posejane zelo lepo urejene kmetije, ki so najlepši dokaz, da tu prebivajo pridni ljudje.
Idrija z okolico pa je znana tudi po številnih znamenitostih, največkrat povezanimi z zgodovino idrijskega rudnika živega srebra. Mednje spadajo tudi Kanomeljske klavže (ali Ovčjaške klavže), ki smo si jih ogledali na predlog ene izmed treh planink, sicer po rodu Idrijčanke, ki so se nam pridružile na pohodu s škofjeloškega konca. En kilometer peš poti s ceste nas je pripeljal do mogočne kamnite pregrade, za katero se zbira v jezero voda in s pomočjo katere so splavljali les do Idrije. Klavže so zgradili pod Napoleonovo vladavino v letih 1812 do 1813, po zaprtju leta 1926 pa so žalostno propadale, dokler jih v letih 2003-2005 niso obnovili pod okriljem Mestnega muzeja Idrija.
Več fotografij si lahko pogledate tukaj.
Cvetka Jug